Delo, 12.09.03 – Katja Roš: se bodo Tolminci potrudili za ustrezna imena?
Spodnje Bohinjske gore
Ko Podbrdčan postane južni Bohinjec
Jezikoslovja se drži rapalska meja – Tine Mihelič je vrgel rokavico – Jo bodo Tolminci pobrali in se potrudili za ustrezna imena? – Pomembne so vode, še bolj pa ljudje in naselja
Tolmin – To poletje so se spet naložili razlogi, da so Tolminci začeli glasno negodovati zaradi poimenovanja venca gora, ki od Črne prsti nad Podbrdom do Mahavščka nad Tolminom tvorijo naravni zid med Primorsko in Gorenjsko. Uporaba imena Spodnje oziroma Južne Bohinjske gore je privedla tako daleč, da so v neki slovenski reviji, namenjeni popotnikom in raziskovalcem vznemirljivih delov sveta, Pobdbrdčane bralcem predstavili kot »južne Bohinjce«.
Janko Koren, ki je tem goram blizu kot domačin in še bolj kot dolgoletni načelnik (sedaj častni) tolminske postaje gorske reševalne službe, je šel po sledeh poimenovanja grebena, ki med drugim tvori razvodnico med Sočo in Savo in ki jih tudi najbolj ugledni pisec slovenske planinske literature Tine Mihelič imenuje Spodnje Bohinjske gore. Ko smo že pri tem, Mihelič se v predzadnji izdaji planinskega vodnika Julijske Alpe Primorcem opravičuje, ker se knjigi pozna, da jo je napisal Bohinjec. Hkrati Primorce črno na belem poziva, naj mu pomagajo priti do imen, ki bi bolj ustrezala naravi gorstva, ki je na pol primorsko in na pol gorenjsko. Skratka, poizvedovanje Janka Korena je najprej pokazalo, da ljudje, ki so tem goram najbliže, torej prebivalci gorskih vasi od Bače, Ruta, Stržišča in tako naprej do Čadrga in Tolminskih Raven, svojim goram pravijo »peči«. Pri tem imajo v mislih vsak svojo »peč«, torej skalo oziroma hrib, na primer Rutarji Rodico, Tolminci pa Vrh nad Škrbino. Primorski izraz »peči« je očitno všeč tudi Tinetu Miheliču, saj ga omenja v zadnji izdaji svojega vodnika.
Toliko o ljudskem poimenovanju. Slavni zgodovinar Simon Rutar (Zgodovina Tolminske) se je pri imenovanju teh hribov oprl na njihove najvišje vrhove. Piše o grebenu Kuka ali grebenu Rodice. Uporablja pa tudi ime Peči. Pred prvo vojno so pisci planinske literature, na primer veliki Henrik Tuma, za te gore našli pravičniški izraz Tolminsko-Bohinjske gore. Usoden izid prve vojne je na Primorskem postavil na glavo marsikaj, tudi poimenovanja. Po podpisu rapalske pogodbe in postavitvi rapalske meje med Italijo in Jugoslavijo na grebenih gora med Primorsko in Gorenjsko se je med Slovenci v tedanji matični domovini uveljavilo ime Spodnje Bohinjske gore. Zdi se, kakor da so Tolmince, ki so prišli pod italijanski škorenj, preprosto odpisali. Pri tem je ostalo. To zagotovo ni pravično.
Janko Humar, ki se za preimenovanje teh gora kot direktor LTO Sotočje zavzema tudi iz praktičnih razlogov, pravi: »Zaradi napačnega poimenovanja turistična informacija pogosto postane dezinformacija.« Meni tudi, da si vztrajanje pri izrazu Spodnje Bohinjske gore lahko razloži tudi s tem, da na področju jezikoslovja krivična rapalska meja ostaja. Povedal je, da bo občinska uprava kmalu dobila pobudo, naj začne postopek za preimenovanje. Podrobnosti o pobudi še niso razdelali. Verjetno pa se bodo zavzemali, da novo ime vsebuje izraz Tolminske. Tolminskost »Spodnjih Bohinjskih gora« je v tem, da so te gore s primorske strani zaradi oblike, divjega videza in višinskih razlik res prave gore. Res je tudi, da gre za gore, po katerih se vse vode stekajo na primorsko stran. Podbrdčani hudomušno pravijo, da je tako celo z Bohinjsko Bistrico, katere del odteka na Primorsko skozi predor (uradno bohinjski!) železnice (uradno bohinjske)! pod Koblo. Morda še pomembnejše kot vode pa so ljudje in njihova naselja. Tako imenovane Spodnje Bohinjske gore so z vencem vasi od Bače nad Podbrdom do Čadrga nad Tolminom poseljene samo na primorski, to je tolminski strani. Pokrajina z ljudmi pa naj bi pri poimenovanju imela celo prednost pred tisto, ki ni poseljena.
Katja Roš