Alpinistova 8c, ponovno severna stena Matterhorna.
8c za alpinista
Anže Marenče je po daljši delovni odsotnosti pozno jeseni pošteno pljunil v roke in se lotil plezanja z vsem žarom. Prelevil se je v mišjepeškega lokalca in forma se je dvigovala bliskovito. Začel je s 7b-ji, ki so hitro prerasli v francosko osmo stopnjo in se pred kratkim ustavili na zavidljivi oceni 8c. Čast Anžetove izbire je dobila smer Corrida. Gre za prvo Anžetovo smer z oceno 8c in prvo tako težko smer, ki jo je preplezal slovenski alpinist. Za kontrast je Anže že čez nekaj dni vihtel cepine v zahodni steni Kočne.
Ponovno Matterhon
Kratka novica za dober vzpon. Miha Zupin (AO Kranj) in Luka Ajnik (AAO) sta minulo soboto ponovila slovito Schmidovo smer (VI, 4+, M, 1000 m) v severni steni Matterhorna. Vstopila sta zgodaj zjutraj in bila do večera na 4477 metrov visokem vrhu. Ponoči sta sestopila do bivaka Solvay, naslednji dan preostanek sestopa po grebenu Hornli in pozno zvečer sta bila že doma.
Iz domačih logov
Pri potikanju po Zajzeri sta Matej Knavs in Matevž Jerman (oba AO LJ Matica) 2. marca verjetno preplezala nov slap, ki se nahaja približno sto metrov levo od Petra Pana. Imenovala sta ga Čofta (II/3+, 160 m).
V soboto, 28. 02 2009, sta Drago Frelih in Janez Špik preplezala smer, katero sta preplezala Nejc Šter in Andrej Pečjak in sem o njej pisal v prejšnjih novicah. V smeri so bile kljub toplemu vremenu in prisojni legi dobre razmere. Še več, po primerjavi s slikami prvega vzpona je bilo tokrat ledu še več.
V petek, 21. februarja, so se Aljaž Anderle, Klemen Belhar in Peter Jeromel odpravili na prečenje Karavank na smučeh. Začeli so na Zelenici, se povzpeli na Vrtačo, smučali po Zahodni grapi, se povzpeli na Stol in nadaljevali čez Vajnež in po grebenu vse do Stružke. Pravijo, da je bilo veliko smučanja.
V torek, 24. februarja, so Luka Ajnik, Andrej Pahovnik in Peter Jeromel opravili verjetno prvi letošnji vzpon v Beli Grapi v Planjavi. Dejali so, da je glede na precej neugodne vremenske in snežne razmerena pri vzponu in posebej na sestopu, tura ponudila pravo šolo alpinizma. Ne vem, koliko ljudi se je zvrstilo kasneje, vem pa za nedeljski vzpon Grege Lačna in Grege Goloba. Miha Hrastelj in Matej Flis pa sta plezala vstopno varianto levo od spodnjega dela. Dejala sta, da je bilo plezanje precej zahtevno! Razmere so bile v sicer odlično zaliti Beli grapi dokaj slabe zaradi visokih temperatur.
Slapovi v Loški steni
Običajen slovenski ledni sindrom je naval ledu potrebnih plezalcev takoj, ko rahitično zamrznejo prvi slapovi. Po prvih uspešnih vzponih se kakor termiti zgrnejo množice in oglodajo slapove, preden se pošteno naredijo. Februarja, ko so razmere velikokrat najboljše, slapovi oblečeni v elastični led, pa ni nikjer nikogar več. Letos je drugače in mnogi so še dolgo uživali v dobrem ledu marsikaterega klasičnega slovenskega slapu.
Dejan Koren je v četrtek, 26. februarja, na hitro, v pol ure, sam preplezal Lukežev led (4+, 250 m), sestopil in nato opravil še z Zelenimi slapovi (5, 400 m). Razmere so bile odlične. Za vse skupaj je porabil pičli dve uri in pol.
V soboto sta plezala s Stanko Vidmar v Mrzlih vodah smer Riofreddo (5, 300 m). Razmere so bile ponovno odlične, plezali pa so do vrha smeri v škrbini. Naslednji dan sta s Stanko odšla ponovno v Loško steno in preplezala Zelene slapove s kombinacijo Zelencev (5, 200 m).
Sicer je Dejan sestavljal »mednarodno« ekipo (še Erik Švab, Klemen Premrl in Boris Čujič), ki se je pretekli vikend mudila v Chamonixu. S Čujotom sta preplezala smeri Nuit Blanche (6, 120 m) in naslednji dan Le Dam du Lac (6+, 150 m). Erik je o svojih vzponih poslal reportažo z lepimi slikami, ki bo objavljena v prihodnjih dneh med novostmi. Ostanite z nami!
Srečno!
Tomaž Jakofčič