Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 03.03.09

Čofta


Zeleni slapovi
in Zelenci


Riofreddo

torek, 3. marec 2009, ob 00:00, Tomaž Jakofčič, ogledov: 5949

Alpinistova 8c, ponovno severna stena Matterhorna.

8c za alpinista
Anže Marenče je po daljši delovni odsotnosti pozno jeseni pošteno pljunil v roke in se lotil plezanja z vsem žarom. Prelevil se je v mišjepeškega lokalca in forma se je dvigovala bliskovito. Začel je s 7b-ji, ki so hitro prerasli v francosko osmo stopnjo in se pred kratkim ustavili na zavidljivi oceni 8c. Čast Anžetove izbire je dobila smer Corrida. Gre za prvo Anžetovo smer z oceno 8c in prvo tako težko smer, ki jo je preplezal slovenski alpinist. Za kontrast je Anže že čez nekaj dni vihtel cepine v zahodni steni Kočne.

Ponovno Matterhon
Kratka novica za dober vzpon. Miha Zupin (AO Kranj) in Luka Ajnik (AAO) sta minulo soboto ponovila slovito Schmidovo smer (VI, 4+, M, 1000 m) v severni steni Matterhorna. Vstopila sta zgodaj zjutraj in bila do večera na 4477 metrov visokem vrhu. Ponoči sta sestopila do bivaka Solvay, naslednji dan preostanek sestopa po grebenu Hornli in pozno zvečer sta bila že doma.

Iz domačih logov
Pri potikanju po Zajzeri sta Matej Knavs in Matevž Jerman (oba AO LJ Matica) 2. marca verjetno preplezala nov slap, ki se nahaja približno sto metrov levo od Petra Pana. Imenovala sta ga Čofta (II/3+, 160 m).

V soboto, 28. 02 2009, sta Drago Frelih in Janez Špik preplezala smer, katero sta preplezala Nejc Šter in Andrej Pečjak in sem o njej pisal v prejšnjih novicah. V smeri so bile kljub toplemu vremenu in prisojni legi dobre razmere. Še več, po primerjavi s slikami prvega vzpona je bilo tokrat ledu še več.

V petek, 21. februarja, so se Aljaž Anderle, Klemen Belhar in Peter Jeromel odpravili na prečenje Karavank na smučeh. Začeli so na Zelenici, se povzpeli na Vrtačo, smučali po Zahodni grapi, se povzpeli na Stol in nadaljevali čez Vajnež in po grebenu vse do Stružke. Pravijo, da je bilo veliko smučanja.

V torek, 24. februarja, so Luka Ajnik, Andrej Pahovnik in Peter Jeromel opravili verjetno prvi letošnji vzpon v Beli Grapi v Planjavi. Dejali so, da je glede na precej neugodne vremenske in snežne razmerena pri vzponu in posebej na sestopu, tura ponudila pravo šolo alpinizma. Ne vem, koliko ljudi se je zvrstilo kasneje, vem pa za nedeljski vzpon Grege Lačna in Grege Goloba. Miha Hrastelj in Matej Flis pa sta plezala vstopno varianto levo od spodnjega dela. Dejala sta, da je bilo plezanje precej zahtevno! Razmere so bile v sicer odlično zaliti Beli grapi dokaj slabe zaradi visokih temperatur.

Slapovi v Loški steni
Običajen slovenski ledni sindrom je naval ledu potrebnih plezalcev takoj, ko rahitično zamrznejo prvi slapovi. Po prvih uspešnih vzponih se kakor termiti zgrnejo množice in oglodajo slapove, preden se pošteno naredijo. Februarja, ko so razmere velikokrat najboljše, slapovi oblečeni v elastični led, pa ni nikjer nikogar več. Letos je drugače in mnogi so še dolgo uživali v dobrem ledu marsikaterega klasičnega slovenskega slapu.

Dejan Koren je v četrtek, 26. februarja, na hitro, v pol ure, sam preplezal Lukežev led (4+, 250 m), sestopil in nato opravil še z Zelenimi slapovi (5, 400 m). Razmere so bile odlične. Za vse skupaj je porabil pičli dve uri in pol.
V soboto sta plezala s Stanko Vidmar v Mrzlih vodah smer Riofreddo (5, 300 m). Razmere so bile ponovno odlične, plezali pa so do vrha smeri v škrbini. Naslednji dan sta s Stanko odšla ponovno v Loško steno in preplezala Zelene slapove s kombinacijo Zelencev (5, 200 m).

Sicer je Dejan sestavljal »mednarodno« ekipo (še Erik Švab, Klemen Premrl in Boris Čujič), ki se je pretekli vikend mudila v Chamonixu. S Čujotom sta preplezala smeri Nuit Blanche (6, 120 m) in naslednji dan Le Dam du Lac (6+, 150 m). Erik je o svojih vzponih poslal reportažo z lepimi slikami, ki bo objavljena v prihodnjih dneh med novostmi. Ostanite z nami!

Srečno!
Tomaž Jakofčič

Oznake: ALP, AN, PLE

Komentiraj (15):

Klemen Belhar, torek, 3. marec 2009, ob 08:40

Ker sem nekako omenjen v novicah, moram napisati, da nisem Matej, temveč Klemen. Saj vem, da nas ni malo bratov Belhar, ki smo alpinisti. A nobeden ni Matej:)

Simon Slejko, torek, 3. marec 2009, ob 09:36

Lapsus? Koča Vallot stoji na pričetku grebena Bosses, pod Mont Blancom. Na grebenu Hörnli je koča Solvay (http://www.vs-wallis.ch/wallis/huetten/solvay.html).

Simon Slejko, torek, 3. marec 2009, ob 10:24

Pa še stvar zanimive debate: je vodni led res elastičen? (http://en.wikipedia.org/wiki/Elasticity_(physics))
Prej plastičen http://en.wikipedia.org/wiki/Plasticity_(physics), še raje pa krhek (http://en.wikipedia.org/wiki/Brittleness).
Vodni led v zaledenelih slapovih je včasih res mehek in prijeten za plezanje, a ne zaradi lastne mu elastičnosti, pač pa zaradi višje vsebnosti (tekoče) vode - vzrok je lahko višja temperatura in / ali vlažnost zraka ali večji pretok vode - in zato posledično manjše gostote kristalne strukture ledu, ki pa je hkrati zaradi številnih nepravilnosti v kristalni strukturi tudi - manj trdna. (http://en.wikipedia.org/wiki/Tensile_strength)

Robert Dolinar, torek, 3. marec 2009, ob 12:59

V led se ne bom spuščal, ker je fizikov dovolj in ti o ledu lahko povedo veliko več, predvsem pa bolje. Moja pripomba gre na navajan vir iz prejšnjega komentarja. Wikipedia je na prvi pogled privlačna. Je enostavna za uporabo in ve vse o vsem. Njen problem je, ker na njej lahko sodeluje vsak, avtorstva pa ta stran ne zahteva. To pomeni, da lahko vsakdo napiše karkoli želi, čeprav morda stvari o kateri piše sploh ne pozna. Sicer na Wikipediji lahko prijaviš napako, kar pa je spet dvorezno. Kdor je to stran kdajkoli uporabljal v kakršenkoli študijski namen, dobro ve, da je na njej veliko podatkov površnih, napačnih in včasih tudi protislovnih. Predvsem so ti nezanesljivi in povzročajo zmedo.
Pa oprostite, če je tole precej ušlo iz konteksta AN.

Simon Slejko, torek, 3. marec 2009, ob 14:36

Robert, res je, kar si napisal. A Wiki navajam zgolj kot (še enega od) vir(ov) za definicijo izraza, ki je v prispevku uporabljen. Nič več.
Glede na to, da imamo gorniki vedno dovolj bolj ali manj upravičenih pripomb na strokovni nivo pisanja novinarjev, ko le-ti poročajo o dogodkih, povezanih z dejavnostmi v gorah, bi bilo korektno, če bi ob tem tudi sami pravilneje uporabljali strokovno izrazje, če že ga.
Kot ti, tudi jaz upam, da bo moje laično mnenje o lastnostih ledu čimprej nadgrajeno, dopolnjeno in popravljeno. Prav nenavadno bi se mi namreč zdelo, če se v množici bralcev teh strani ne bi našel nekdo, ki zna na alpinistiko občasno pogledati tudi z inženirskega vidika. Jaz bi recimo za razlago, če bi lahko, za rokav pocukal Pečjaka.
In ker sem že povsem iz konteksta AN, še tole - pri guglanju z gesloma natezna trdnost in led je prvi zadetek: http://www.tms.org/pubs/journals/JOM/9902/Schulson-9902.html. Zanimivo branje.

Andrej Kecman, sreda, 4. marec 2009, ob 08:03

Simon bom poskusil:
- materiali so trdni(žilavi, lahko ga zvijamo pa ne bo počil, kline na cepinih)
- trdi (odporni na lokalne obremenitve, npr. z iglo ali cepinom v led?)
- so tudi elastični (ga stegujemo in se vrne v prvotno obliko ali pa ne, ko dosežemo mejo)
- so plastični (ga preoblikujemo-kujemo jeklo ali pa ne, ko dosežemo mejo)

Torej,
-če cepina ob hudem mrazu ne moremo zabiti v led, je led trd, no led tudi poči, če nam uspe, tukaj smo si v izrazju enotni;
- ko odstranimo vrhnjo plast pa gre lažje, ker odstranimo vrhnjo trdo plast. Tam bi se strinjal, da bi potemtakem bil led bolj plastičen, ker se preoblikuje, ne steguje

Toliko po inženirski plati.

Tomaž Jakofčič, sreda, 4. marec 2009, ob 17:29

Klemen oprosti, tvoj "sotrpin" na turi te je preimenoval v kratkem poročilcu. Lapsus, prav tako kot moj Solvay. Kar nekajkrat sem že bil na obeh, enkrat sem šel mimo omenjenega prav z avtorjem pripombe, pa se vseeno zgodi. Sploh, če pišeš novice med pakiranjem...

Marko Lukić, sreda, 4. marec 2009, ob 21:50

Čestitam Anžetu za prvo 8c.
Podatek o prvi 8c za slovenskega alpinista pa se verjetno nanaša za alpiniste zahodno od Trojan. Vzhodno od Trojan so alpinisti prvo 8c preplezali 1995.

Branko Ivanek, četrtek, 5. marec 2009, ob 05:58

Bravo Zdovc, klanjam se! Markova pripomba pa je seveda na mestu.

Tomaž Jakofčič, četrtek, 5. marec 2009, ob 08:44

Še en lapsus presneto. Še dobro, da bo kmalu za nekaj časa prevzel vajeti Peter. Marko, Care, poizkusi sprejeti moje opravičilo!

Marko Lukić, četrtek, 5. marec 2009, ob 21:33

Jaka, Care, se zgodi tudi najboljšim. Ni bilo mišljeno kot zamera, bolj kot čisto navaden popravek.

Tomaž Jakofčič, petek, 6. marec 2009, ob 13:14

Če bezamo še malo bolj v drobovje alpinistov v frikovski vlogi, oz obratno, naletimo slej ko prej na Jureta Goloba, ki je tudi alpinist po "izobrazbi", v hribih ga ni bilo moč pogosto srečati a vseeno je plezal dobre smeri tudi tam. Ima pa listo športnoplezalnih vzponov kot le malokdo v Sloveniji. Med drugim smer z oceno 9a.

Marko Lukić, sobota, 7. marec 2009, ob 07:36

Če ze bezamo in hočemo biti dosledni kronisti zgodovine in pisci novic, brez da bi se kaj dosti obkladali s frikoti in alpinisti, saj nas vendar druži podobna stvar, pa zagotovo ne moremo mimo Martine Čufar, ki ja zagotovo opravila tudi kar nekaj spodobnih vzponov, za katere bi si prste obliznil marsikateri alpinist. Pa tudi drugače nam je lahko vsem pravi športni vzor.
Torej Jaka ali si imel pri prvi novici v mislih Anžeta, kot resnično prvega tapravega 8alpinista, ki je preplezal 8c, ostali pa s(M)o pač frikoti, ki so kdaj zašli v hribe, ali pa je tvoj kriterij zdaj formalna izobrazba? Po tvoji zadnji dopolnitvi bi to res želel izvedeti, še posebaj, ker imajo te debate že kar dolgo brado.

Tomaž Jakofčič, sobota, 7. marec 2009, ob 09:41

Res je Marko, v mislih sem imel formalno izobrazbo. Sliši se tako suhoparno, že kar birokratsko a vseeno nekje sem se hotel omejiti, pri "uvajanju" te, povsem neuradne klasifikacije. Če grem v ekstrem in karikiram, tudi Perko je že bil v hribih, je plezal v Paklenici itd... Martino Čufar spoštujem bolj kot bi se lahko iz tvojega pisanja začutilo a je vseeno ne uvščam med alpiniste in upam si trditi da se tudi sama ne uvršča med alpiniste. Seveda, če bi hotela, bi to lahko storila brez problema in tudi alpinističnega znanja ima sigurno več kot marsikateri formalni alpinist. Verjamem, da je bilo vprašanje ali te imam za frikota, retorično.

Mislim, da je bilo rojstvo "mnogobojcev" in njih hvala prišla na dan ob pojavu "resnično pravih" mnogobojcev. Ni problem narediti izpit za alpinista in potem po dolgi karieri športnega plezalca preplezati težko športno smer. Zares težko pa je biti Alpinist, iti vsako leto na odpravo v Himalajo, se tam posušiti do kosti (da še malo dramatiziram), plezati pozimi in se potem, ko je čas zato, hitro spraviti k sebi in opraviti tudi težke vzpone v skali. Prav zato je prišlo do poudarjanje teh kvalitet v začetku 90ih ob vzponih Toma Česna, Janeza Jegliča in še koga... (kasneje je bila npr aktualna kombinacija 8000 in 8b) in ne ob vzponih Tadeja Slabeta, Sreča Rehbergerja in tebe. Vi ste želi slavo v drugi disciplini!

Skratka določitev teh kriterijev, (ki tako ali tako ni potrebna ...) je težka in stvar debate. Vesel bi bil še kakega prispevka na to temo, Amerike pa tako ali tako ne bomo odkrili.

Andrej Pečjak, nedelja, 8. marec 2009, ob 19:44

Ko me je že Simon za rokav pocukal - tisti led, ki ga imamo najraje, bi strojniki poimenovali "plastičen", saj se pri udarcu plastično deformira in s tem omogoči da se cepin dobro in globoko zapiči že z enim udarcem. Iz strojništva tudi sledi, da materijali, ki se hitro plastično deformirajo, niso posebaj primerni za obremenjene konstrukcije. Tako npr. traverza na mostu narejena iz plastelina ne bi nosila niti sama sebe. Ledni plezalci tudi brez strojništva to vemo, zato nam je "plastelinast" led zelo všeč, ko je pripopan na skalo, precej manj pa v svečah ali zavesah, kjer se raje trudimo s trdim ledom, ki ima večjo nosilnost, čeprv je zaradi trdote krhek.
Najboljši led je tisti pri cca -5 stopinj in precejšnjo vsebnostjo vlage - je ravno prav trd in še dopušča nekaj plastične deformacije. Nosilnosti ledu smo (brez meritev) preučevali za pripravo tekem za ledno plezanje, ko smo led delali s snežnimi topovi. Žal pa zime so kakršne so, ledna sezona je kratka in zato moramo "na juriš" v slapove, ko se ti pojavijo. Potem pa včasih preklinjamo "čofto", kjer so vijaki za okras ali pa razbijamo po steklu podobnem ledu pri -15. Če je vse skupaj prekrito še s pršičem, spodaj je pa votel led, so razmere take, da jih noben strojnik ne more strokovno opisati. V izrazoslovju za take razmere smo mi dosti boljši, z nekaj kratkimi in sočnimi besedami povemo vse -:)
Kar pa se strokovnosti nekaterih (ne vseh) novinarjev tiče, pa ni vredno izgubljati besed. Podobne nesmisle, kot jih beremo v časopisju o planincih, ki so se zaplezali v strmih alpinističnih stezah in poskušali izvrtati luknjo v skalo, lahko beremo tudi na drugih področjih, še posebaj pa so strokovni na področju tehnike. Vidi novinar moj električni avto in naslednji dan berem v časopisju, da sem izzumil električni avto ali celo elektromotor. Potem bi se pa v četrtek na ferajnu kar v zemljo vdrl, ko me en naš štromar vpraša, če ni mogoče asinhronega motorja že Tesla izzumil. Če zaključim - meni se zdi, da je tako medijev kot novinarjev preveč, obenem je pa veliko pomanjkanje tako strokovnih novinarjev kot tudi medijev.
Opravičujem se, da tole pišem pod odmeve AN, kamor najbrž ne spada. Ampak tukaj sem bil pozvan, naj se oglasim, zato se tudi tukaj oglašam. Pa še besa tistih ta "strokovnih" novinarjev si ne bom nakopal na glavo, ker AN ne berejo, saj tega kar Jaka napiše itak ne bi razumeli.

eXTReMe Tracker