Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Snežne razmere ARSO: Ali res ne bo spontanega plazenja!?

Po oceni snežnih razmer na ARSO dne 27.02.09 ta vikend ne pričakujemo več spontanega plazenja v gorah, medtem ko avstrijska napoved za Koroško za obmejni del že ves teden napoveduje nevarnost spontanih splazitev predvsem klož oz. velikih snežnih nanosov. Obe službi ocenjujeta stopnjo nevarnosti z 2, s tem da za danes (01.03.09) avstrijska dviguje stopnjo na 3 zaradi močne otoplitve v višinah. (+ še nekaj dodanih slik)

Iz snežnih razmer na ARSO 27.02.09:

... Snežna odeja je večinoma pokrita s skorjo, ki je nastala zaradi vetra in nočnega zmrzovanja ter dnevnega taljenja. Le v zavetnih in osojnih legah je še malo pršiča. Veliko je opasti, klož in zametov. Na vetru izpostavljenih legah je površina tudi poledenela. Nevarnost snežnih plazov je 2. stopnje. Plaz lahko sprožimo ob večji dodatni obremenitvi snežne odeje, spontanega plazenja ne pričakujemo. Predvsem so nevarna mesta z napihanim snegom ter nadmorske višine nad okoli 1800 m ...

... Ob koncu tedna bo suho in večinoma sončno vreme. Ničla se bo jutri dvignila nad 2200 m, v nedeljo pa se bo spustila na nadmorsko višino okoli 1800. Snežna odeja se bo preobražala in utrjevala ...

Iz poročil koroške službe, ki pokriva tudi vse območje ob meji s Slovenijo (vsebinski povzetek):

Že ves teden opozarjajo na možnost spontanih splazitev predvsem na področjih z velikim količinami napihanega snega ("zaradi popuščanja napetosti v snežni odeji so možne spontane splazitve klož in zares velikih snežnih nanosov ...", "... v visokogorju smo opazili spontane splazitve napihanega snega ...", "... ki so pokazale prave razsežnosti snežnih nanosov...", www.verwaltung.ktn.gv.at/151199_DE-Februar-27.2.2009.pdf), in to že v prvi polovici tedna, ko je v višinah še prevladoval hladen zrak. Zaradi prevladujočih severnih vetrov v zadnjem obdobju so najbolj ogrožena območja od Z preko J do V.

Tovrstnih ocen pri nas nismo zasledili. Poleg tega so za danes zaradi močne otoplitve prav na mejnem področju dvignili nevarnost na 3. stopnjo. Napovedujejo tudi možnost večjih plazov, ker lahko plaz s seboj potegne sneg iz globljih plasti (www.verwaltung.ktn.gv.at/151277_DE-Maerz-1.3.2009.pdf). V napovedi ARSO je otoplitev predvidena, a brez posledice za nevarnost, niti številčno niti besedno.

Stanje na terenu

Že v sredo, 25.02.09, mi je v oči padla tale slika iz Zahodnih Julijcev, www.turni-klub-gora.si/~frances/razmere/PrikaziSlike.php. Takrat je bil v višinah še hladen zrak, gre pa za točno take splazitve, kot so napovedane v avstrijski napovedi. Potem smo imeli spontan plaz, ki je na Jezerskem odnesel dva sestopajoča. Sam sem bil v petek v Repovem kotu in na Planjavi in glede na avstrijsko napoved sem ustrezno predvidel razmere in res so se čez dan sprožili kar veliki plazovi mokrega snega. Poleg tega je iz 5 cm zapadlega snega v torek (ARSO) v Repovem kotu  zaradi vpliva severnih vetrov nastala enakomerna, 20 cm debela snežna odeja. Pogled z vrha Planjave na pobočja Košute je pokazal obširna  območja splazenega snega. Na področju Planjavskih Zelenic čaka ogromno območje že nagubanega in napokanega snega, da se ob prvi otoplitvi odpelje dol (celoten zahodni del pod Sukalnikom, to se je videlo že od spodaj, še lepše pa z vrha).

O velikih napokah in posameznih splazitvah so poročali tudi drugi, predvsem na TK portalu (www.turni-klub-gora.si/~frances/razmere/).

Verjamem, da si tako obširne lavinske službe, kot jo imajo Avstrijci, ne moremo privoščiti. Vendar pa vseeno mislim, da bi se določene situacije, kot je sedanja, lahko bolje predvidele. Na koncu koncev je tudi precej izkušenih posameznikov opozorilo na povečano nevarnost.

Metod Škarja 

P.s.: Tik preden dam tole v objavo, pa še tale sveža tragična novica (www.gore-ljudje.net/novosti/43226/). Koliko k temu pripomore tudi napoved, kakršna je bila izdana za ta vikend?

Pod vršnim delom Repovega kota dopoldneDolina pod vršnim delom Repovega kota dopoldne

Dolina pod vršnim delom Repovega kota pozno popoldne


Košuta z območji splazenega snega


Zahodni del Planjavskih zelenic z obširnimi območji napokanega snega


Splazena grapa pod Srebrnim sedlom


Pobočje pod Srebrnim sedlom dopoldne


Pobočje pod Srebrnim sedlom popoldne
 

Ostale povezave:

www.turni-klub-gora.si/~frances/razmere/RazmereVsebina.php

www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/snegraz.html

www.verwaltung.ktn.gv.at/31478_DE-LWD-Lawinenlagebericht.htm

 

DODATEK

Tomaž Švagan mi je prijazno poslal še nekaj posnetkov iznad Pecola s 25.2.09 (on je tudi avtor fotografije v tekstu navedeni povezavi).

Podobni sliki z istega dne s Kladiva avtorja Aleša S. sta na

www.turni-klub-gora.si/~frances/razmere/PrikaziSlike.php

www.turni-klub-gora.si/~frances/razmere/PrikaziSlike.php

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti RAZ

9 komentarjev na članku "Snežne razmere ARSO: Ali res ne bo spontanega plazenja!?"

Metod Škarja,

Klože so delikatna zadeva. Ob dvigih temperature se lahko sprožijo dosti prej, kot bi se sicer pričeli prožiti plazovi mokrega južnega snega. V obdobju, ko so bile posnete fotografije v Zahodnih Julijcih, je bilo na 2000m okrog -10 stopinj in tudi vsa poročila govorijo o suhem snegu, raznih oblikah (mehkih, trdih) klož, kvečjemu nekoliko odpuščenih povrhu. Pri debeli snežni odeji tudi svetoba ne prodre prav globoko, tako da ni neposrednega ogrevanja tal. Zadoščajo že majhne spremembe v drsni plasti, lahko gre le za nekoliko bolj zaobljene kristale, in kloža, ki je že itak labilna, se odpelje. Tega je bilo to zimo kar veliko kljub nizkim temperaturam vse od prvega večjega sneženja naprej. Sploh pa se plasti že od samega začetka niso prav dobro povezale med seboj.

Ko sem se po prvem večjem sneženju decembra pod Dovško Babo srečal s starim alpinističnim mačkom, je rekel, preveč snega je padlo na še toplo podlago, celo zimo bodo nestabilne razmere. In tako približno tudi je.

Kar pa se ARSO tiče se strinjam, da so napovedi na splošno dokaj dobre. Manjka nam iz čisto objektivnih razlogov tudi terenskih opazovanj, česar imajo Avstrijci z vsemi smučišči v visokogorju več kot dovolj. A vseeno bi se dalo kaj izboljšati. Na koncu koncev se plazovi niso prožili le na nakloninah okrog 45 stopinj in več, ampak, zlasti napihana območja, tudi na pobočjih z naklonino 30-35 stopinj, kjer poteka precej turnosmučarske aktivnosti (Košuta, Golica itd).


Metod Škarja,

Se strinjam, da za nesreče ni kriviti meteorologov, ki podatke verjetno zbirajo na tistih lavinskih postajah, ki so tudi objavljene, in imajo verjetno omejene izkušnje z visokogorjem. Tu bi morali sodelovati tudi kaki izkušeni poznavalci, ki bi vzporedno podali svoje mnenje o razmerah (kot jih recimo slišimo na TV), na podlagi česar bi nastal integralni tekst.


Metod Škarja,

To povsem drži. Takrat sva šla z očetom v Bobnarja, ko je bilo po celotni vertikali res mraz in še to v oblačnem vremenu z rahlim sneženjem okrog vrhov. Potem sva se počutila šele zares varna za vzpon podnevi (tega se še dobro spomnim, ker se nama je dobro zdelo, da sva ujela razmere, ko sva lahko brez skrbi plezala podnevi). Tudi takrat se je pripetila nesreča s smrtnim izidom, ko je alpinist vstopil zjutraj v pretoplem vremenu, le da ga je takrat odneslo že spodaj. Sicer je pa navadno takoj začelo leteti dol, čim se je sonce zgoraj uprlo v osončeno stran grape. Tokrat je velika količina snega delovala celo pozitivno na varnost, ker zaradi debeline in odboja ni bilo tako močnega ogrevanja tal in so se plazovi začeli prožiti relativno pozno, ravno tako pa zaradi tega ni moglo dol leteti kamenje. V običajnih razmerah, ko je vsaj na prisojni strani precej manj snega, je ravno zapadno kamenje druga velika nevarnost tega vzpona.

Sicer je pa vedno veljalo zlato pravilo, ko se po daljšem obdobju mraza, ko se sneg sicer pri tej temperaturi lahko že dobro utrdi in poveže, v višinah ogreje, se v stene in grape nekaj dni ne gre. Potem pa, ko se grape splazijio, lahko spet nastopijo primerne razmere.


Matej Humar,

Včasih (recimo pred dvajsetimi leti) je veljalo, da se Bobnar, zaradi nevarnosti plazov, pleza ponoči. Vstopil si pozno zvečer in izplezal zgodaj zjutraj. Tudi za druge smeri v zahodi steni Brane je bilo to kot neko nepisano pravilo. Metod, ki ima v tej steni prvenstveno (Orion), lahko mogoče kaj več pove o tem.

Ko sem šel pred enim tednom po Bosovi na Brano in sem vse dopoldne srečeval sestopajoče naveze iz Bobnarja, mi je to večkrat prišlo na misel. Je pa res, da je bilo pred enim tednom dovolj hladno, da je bila nevarnost plazov minimalna.


Dominik Skumavec,

Moje mnenje je da je ocena nevarnosti na ARSO na splošno precej dobra. Morda bi lahko nekje navedli, da napoved velja za zmerne strmine in nikakor ne za strme grape in stene 45°. V takšnih strminah veljajo druga pravila, še posebej, če ob otoplitvi vanje posije še sonce....


Dominik Skumavec,

Se strinjam, o južnih pobočjih Karavank poročilo ARSO ponavadi res ne pove nič. Zadnja ocena nevarnosti je morda res malo skopa tudi na splošno, večinoma pa so ta poročila dokaj dobra. Gotovo ni prav za nesreče zaradi snežnih plazov kriviti meteorologov, saj moramo tudi sami znati preveriti razmere in oceniti nevarnost.


Tomaž Ogrin,

Turna smuka na Plešivec (1801 m) v Košuti nad Zg. Dolgimi njivami, v soboto 28.feb., šele popoldne več sonca, sicer visoka oblačnost.

Ves dan je grmelo in se vsipalo z grebena Košute (slika je že gor).

Pač, številke ARSO za konkretno področje res nič ne pomenijo.


Tomaž Ogrin,

Se strinjam. Dan prej se je s Struške (1944 m) lepo videl že sprožen, kar močan plaz (nekje je zemlja ven pogledala) z Golice.


Jure Laharnar,

Podobno fotografijo, ki je avtorju članka padla v oči, sem objavil na že v soboto http://www.turni-klub-gora.si/~frances/slikerazmer/ObvRazmere5573_1.jpg

Glede na nevarnost, ki se poveča na na južnih pobočjih v toplejših urah dneva, je potrebno na turo precej bolj zgodaj.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46075

Novosti