Dušan Škodič 27.02.2009 09:46 2754 0

Poštna znamka Alojza Knafelca

PZS: Da bi ustvarili enoten sistem označevanja planinskih poti, je SPD konec leta 1921 organiziralo tečaj za markiranje, ki ga je vodil Alojz Knafelc. Tam so se dogovorili ...

Alojz Knafelc, planinec in kartograf, se je rodil 23. junija 1859 v Šmihelu pri Novem mestu. Po končanih dveh razredih takratne gimnazije je delal kot domači učitelj v Škrljevem. Leta 1884 je dobil službo risarja pri železnici. Najprej je delal v Trstu, kasneje v Beljaku in Ljubljani, nazadnje v Zagrebu, kjer se je leta 1922 upokojil.

Knafelc je bil zavzet planinec, v planine pa je hodil predvsem sam. Načrtno je obiskoval Zahodne Julijce, kjer je označil marsikatero pot; prve poti je začel označevati v Zajezeri. Takoj po ustanovitvi se je včlanil v Slovensko planinsko društvo (SPD). Marca 1922 je bil izvoljen v Osrednji odbor SPD, v katerem je ostal vse do svoje smrti. Posebno se je udejstvoval kot načelnik markacijskega odseka, od leta 1928 pa je bil tudi gospodar koče pri Triglavskih jezerih.

Da bi ustvarili enoten sistem označevanja planinskih poti, je SPD konec leta 1921 organiziralo tečaj za markiranje, ki ga je vodil Alojz Knafelc. Tam so se dogovorili, da bo bodoča enotna oznaka na planinskih poteh rdeč kolobar z belim poljem v sredini, ki jo je predlagal Knafelc. Pripravil je tudi enotna navodila za markiranje poti, ki so bila leta 1922 objavljena v Planinskem vestniku. Spomladi tega leta je začela potekati akcija za označitev vseh naših gorskih poti z novo markacijo in smernimi tablami. Glavne poti so bile z novimi oznakami opremljene v dobrih dveh mesecih. Knafelčeva označba planinskih poti se je kasneje uveljavila v vsej Jugoslaviji. Z zakonom o planinskih poteh iz leta 2007 sta oblika in uporaba Knafelčeve markacijo pri nas zakonsko urejeni. Poleg markacij je Knafelc skrbel tudi za smerne table. Naročil jih je pri mizarju, sam pa jih je poslikal in namestil na predvidenem mestu. Do leta 1936 jih je pripravil 466. Izdelal je več planinskih kart, med njimi leta 1910 enega prvih planinskih zemljevidov Julijskih Alp. Narisal je tudi železniško karto Jugoslavije in izdelal relief tržaškega pristanišča ter pisal različne članke v Planinski vestnik.

Planinski zveza Slovenije podeljuje od leta 1960 prizadevnim markacistom Knafelčevo priznanje in Knafelčevo diplomo.

Mag. Bojan Bračič

PZS: 26.02.09