Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Rezija postaja gorniški cilj

Delo, Trip - Drago Kralj: Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (64)

Prijetneje se je spustiti s Kanina v Rezijo kakor iz rezijanskih vasi plezati po kaninskih strminah navzgor – Vznožja in doline so v užitek sprehajalni srenji

Gorniški mik Rezije šele zdaj dobiva veljavo, saj je meja prosta na vseh vrhovih Kaninovega ovršja. To območje Zahodnih Julijcev je izziv zlasti za malo zahtevnejše, bolj klene in izkušene gornike. Seveda pa ostajajo vznožja in doline v užitek tudi množični, bolj sprehajalni planinski srenji.

Zadnja oziroma najvišja vas v Reziji so Korïta/Coritis (641 m), ki so 13 km oddaljena od Ravance. Kraj, ki je leta 1951 štel 24 družin oziroma 81 prebivalcev, po potresu (1976) sameva. Prav vsi prebivalci so se takrat odselili in le občasno pridejo na obisk.

Po malem obnavljajo ali za silo urejajo stara domovanja, bolj vikendarsko kakor za stalno. Sliši pa se, da se bodo nekateri vrnili in tudi ostali, saj verjamejo v kos turistične pogače, ki jo ponuja izjemnost rezijanskega okolja.

Le cerkev sv. Simona in Jude so obnovili in je enkrat na leto, 1. avgusta, v njej maša. V vasi je seveda hkrati tudi veselica, saj se navadno zbere dobršen del Rezijanov. V kraju je za preprosto prenočevanje in bivanje na voljo počitniški domek (Colonia di Coritis) župnije iz Pordenona z 20 ležišči; sprejemajo zlasti šolarske in skavtske skupine.

Cesta do Korït je ozka, a dobra; asfaltirali so jo po potresu, zgradili pa nekaj let pred njim. Cesta se zvije iz Korït še malo naprej, po dolini mlade Bile navzgor do štiri kilometre oddaljene planine Kot/Coot (1190 m), ki je ena redkih še živih rezijanskih planšarij. Planina je v lasti rezijanske občine in ima približno 40 hektarjev svojih pašnikov, ki sežejo do višine 1800 metrov.

Dostop z avtom je dovoljen le do parkirišča pol kilometra pod planino. Planšarija je odprta od zgodnjega poletja do jeseni, postrežejo z domačimi jedmi, zlasti s svojim sirom.

Naravni park Julijske Predalpe

Planina Kot leži na območju naravnega parka Julijske Predalpe (Prealpi Giulie), ki obsega okrog 100 kvadratnih km in ga kar skrbno varujejo. Obsega le nenaseljena in prometno nedotaknjena območja. Park pokriva območje Mužcev južno od rezijanske doline, nato pa nad Učjo preide na mejno območje, zaokrožuje planino Kot in zajame visokogorje zahodno in severno od Kanina.

Sega do meje, a se nikjer ne stika z ozemljem Triglavskega narodnega parka. Italijanski park seže ob meji do Prevale (2067 m), triglavski pa z druge strani le do bližnjega mejnega vršaca Lopa (2406 m).

Dežela Furlanija-Julijska krajina denarno podpira park in omogoča občinam, na katerih je zavarovano ozemlje, nekaj davčnih ugodnosti. Strokovno pa nad njim bdi posebna komisija videmske univerze. V parku ne gradijo novih cest, vzdržujejo le nekaj nujnih poti do planšarij.

Prepovedana je gradnja počitniških hišic, dovoljeno pa urejanje, vzdrževanje ter ne pretirano označevanje planinskih in pohodniških stez. Za poti veljajo omejitve, ki so zelo pomembne, saj italijanski planinci v Zahodnih Julijskih Alpah dobesedno noro utirajo nova in nova pota, zlasti drzno zavarovane ferrate.

Slovenski planinci prihajajo

Sedež parka je na Ravanci, na glavnem trgu nasproti cerkve. Urad je zelo dejaven in posreduje vse turistične informacije o Reziji in okoliškem hribovju ter seveda o parku (0039 0433 534 83 in 0039 0433 535 34; www.parcoprealpigiulie.org). V parkovni hiši, kakor jo imenujejo, imajo tudi nekaj prenočišč, malo muzejsko zbirko, razgledišče na Mužce ter zemljevide in nemalo zgibank, nekaj tudi v slovenščini.

Planinske poti, ki držijo iz Rezije na Kanin (2587 m) ali mimo njega na Nevejsko sedlo/Sella Nevea (1190 m), so dokaj zahtevne. Glavno izhodišče za naskoke na Kanin z rezijanske strani je vas Korïto, od koder drži pot na planino Kanin (1443 m) in potem na mejni preval Na Dolu/Porton (2345 m) ter po glavnem grebenu na sever čez Mali Kanin (2571 m) na 16 metrov višji Veliki Kanin. Hoje gor naj bi bilo dobrih šest ur.

Seveda večina naših planincev ubira nasprotno smer, saj se je lagodneje pripeljati z bovško žičnico na višino 2200 metrov in se povzpeti na skoraj bližnji Kanin ter potem sestopiti bodiso v Rezijo bodisi na Nevejsko sedlo.

Drago Kralj

www.delo.si     25.02.2009


 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46075

Novosti