Pisan snopič novic od vsepovsod!
Domače gore
Razmere v slovenskih gorah so odlične. Grape in snežna pobočja so oblečena v trd sneg, plazovna nevarnost je druge stopnje. Veliko se plezajo smeri v Brani, tudi kak prvenstven kos se najde na seznamih, v zahodni steni Planjave, Storžiču in Begunjščici. Plezana je bila Karamela v Maselniku in tudi vzhodna stena Stenarja je bila preplezana. Na spletu sem opazil novico o prvenstveni smeri v JZ steni Kočne. Smer z oceno V/4, M in višino 800 metrov, sta preplezala Anže Šavs in Luka Plut. Skrita in zelo redko obiskana stena je bila velik zimski problem v šestdesetih letih in uspešen vzpon lepo opisan v Planinskem vestniku. Imena takratnih akterjev so mi ušla iz spomina.
Kot vsako leto imamo tudi letos hit sezone, tokrat je to Bobnarjev plaz v južni steni Brane, v katerem je bila minuli vikend skorajda neprekinjena kolona. Velika večina pri tem obvozi najtežji del v spodnji polovici. Prijatelj, ki je preplezal originalno smer, je dejal, da kdor ni plezal naravnost, ni plezal Bobnarjevega plazu, saj je edino v prvem strmem delu potrebno zares plezati, vse ostalo je stopnišče. Težko sodim, ker nisem plezal, a verjamem.
V najtežjih mixih
Marko Lukič in Andrej Grmovšek sta ponovno udarila. Ker razmere niso dovoljevale vzponov v visokih gorah, sta se odpravila v Dolomite in se poizkusila v smeri Illuminati (M11, Al6+, 5 raztežajev). Kolikor vem, sta jo uspela preplezati v drugem obisku. Smer je leta 2006 preplezal Albert Laichtfried in sodi med najtežje tovrstne smeri v Evropi. Drugo ponovitev sta lani opravila Erik Švab in Klemen Premrl. Marko Lukič je kmalu zatem v avstrijskem Drylandu preplezal v enem dnevu smeri Game Over (M13-) in Tension (M12+). Prvo je ponovil tudi Luka Lindič. Kaj bo šele, ko se bodo vreme in razmere v Alpah uredile?
Nova smer v Planici
19. februarja sta Nejc Šter (AO Kranj) in Andrej Pečjak preplezala verjetno novo smer v Tamarju.Poteka po grapi med dvema vrhovoma v grebenu Sračnika (greben med Suhim vrhom in Slemenovo špico). Grapa ima več skokov, ki pa so v trenutnih razmerah lepo preplezljivi. Smer je visoka 380 metrov, težave pa ne presegajo dosti štirice (Wi4, IV in M4). Prva plezalca pravita, da je smer dober preizkusni kamen pred odhodom v visoke zimske stene, saj nudi vsega po malo in ima kratek dostop (15 minut s poti v Tamar, skupaj slabo uro). Razmere so bile odlične, razen na grebenu, zaradi česar sta se odločila za spust po steni in uredila spuste za 2 x 60 m vrv. Vmesnih varoval nista pustila v smeri, potrebujete pa nekaj krajših lednih vijakov, kakšen klin in najlonske trakove.
Rad imam hudomušne Andrejeve pripombe. Tokrat: »Smer za novodobno generacijo salonskih alpinistov in za nas ta stare, ki nam polagoma izpadajo zobje.« Seveda bo omenjena mlada generacija zraven še posnela film, v katerem bodo akterji v vsakem kadru vse lepo razložili, da bodo tudi otroci v mali šoli razumeli, zakaj gre.
Nad Ogulinom
Boris Čujič nam je poslal novice iz Kleka nad Ogulinom. V četrtek, 19.2., je ogulinski lokalec Saša Takač z Ivanom Jurkovićem preplezal 60 metrov visoko, novo smer Led, ki do sedaj še ni ugodno zmrznila in je prava radkost. Najprej 30 metrov M5, potem pa 30 metrov ledu, za katerega Saša pravi, da bi si po primerjavi s slapovi v Zelenem viru zaslužil oceno 7-.
Raduha
Grega Lačen in Matej Flis sta se resno lotila orodjarjenja po hribih. Minuli vikend sta preplezala Smer čez plošče v severni steni Raduhe. Dejala sta, da je nekoliko težja od Zagorčeve, torej nekje okoli M6+.
Slapovi v Sottogudi
Erik Švab je poslal krajšo novičko o plezanju slapov s Fabriziom Della Rossa iz Vidma. Zaradi nevarnosti plazov višje v gorah sta se odpravila v Sottogudo (hm?). V enem dnevu sta tam preplezala redko narejeni Spirale della contingenza (II 4+, 120 m), veliko klasiko področja, slap Excalibur (II, 4+, 120 m) in levi krak Cattedrale (II 5+, 100 m), ki se naredi poredko in ponuja 60 metrov strmega plezanja, tokrat v dobrih razmerah.
Alpe
Razmere v Zahodnih Alpah so že cel februar odlične za smučanje in slabe za plezanje. Tu in tam nekaj lepih dni, v katerih pa se višje stene uspešno branijo z na debelo naloženimi pobočji. Nekaj naših alpinistov je minuli vikend prišlo v Chamonix plezat slapove. Poročilce s slikami pride k nam med tednom, so obljubili in bom objavil v prihodnjih novicah. Z Nickom Billockom sva sicer plezala gori, a le v varni in ugodno dostopni steni Pointe Lachenala. Smer Cecchinel – Jeager (III, M7, 250 m) je bila glede na štart s prvo gondolo ravno pravšnji dnevni zalogaj z nočnim smučanjem po Beli dolini v Chamonix.
Srečno!
Tomaž Jakofčič