Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Milenko Arnejšek – Prle

ponedeljek, 16. februar 2009, ob 12:20, Franci Savenc, ogledov: 5031

je bil alpinist, alpinistični inštruktor, član Gorske reševalne službe, glasbenik in pisec.
Pogreb bo v torek, 17.02.09 ob 15. uri, na pokopališču v Kranju

»Alpinizem je moje iskanje lepega, notranja meditacija in dokaz, da je v življenju še kaj več. V njem sem doumel (ne povsem) smisel svojega življenja, delovanja in iskanja«. Gore v svoji duši doživlja kot glasbo: »Martuljški grebeni so bolj resni, tako v plezalskem kot doživljajskem smislu, trentarski pa lahkotnejši; občutek samote je podoben poslušanju Bacha, Pachelbla, Glucka ali Händla, ter na sončni strani Tartinija, Corellija ali Vivaldija«, je zapisal v avtobiografiji Moje gore.
Bil je svojevrsten original, znan po svojih radikalnih stališčih, ki jih je izražal direktno in brez olepšav. Ali ti je šel na živce ali pa si ga sprejel takšnega, kot je bil, in užival v njegovi družbi. Imel sem čast in srečo, da zame velja slednje. Igrala sva v istem ansamblu, čeprav ne istočasno, preplezala nekatere iste smeri, čeprav ne v navezi, sva se pa našla ob pivu.
Napisal je Plezalni priročnik, planinsko-plezalni vodnik Grebeni slovenskih gora in že omenjene Moje gore. Objavljal je v Planinskem vestniku in Alpinističnih razgledih.
Preplezal je čez tisoč smeri, letnih, lednih, mešanih, med njimi petindvajset prvenstvenih, ter presmučal večino turnih smukov pri nas. Ukvarjal se je tudi z vzgojo mladih alpinistov.

Kot glasbenik je igral v številnih ansamblih doma in v tujini ter učil na glasbeni šoli.

Prle, ki je preplezal marsikatero težko steno, ni zmogel premagati najtežjega in najhujšega, kar ga je doletelo – bolezen je bila močnejša.
Rodil se je 4. oktobra 1948 na Ptuju, umrl 13. februarja 2009 v krogu svoje družine v Škofji Loki.

Mire Steinbuch
Fotografija Aleš Strojan

Komentiraj (3):

Mitja Košir, ponedeljek, 16. februar 2009, ob 16:40

Naj ti bo, dragi Prle, lepo v tvojih gorah. Mitja Košir

Filip Vidmar, ponedeljek, 16. februar 2009, ob 23:17

Prle, hvala ti za dober, razumen nasvet, ki si mi ga dal na Vrtači. Lepo je bilo takrat tam zgoraj, bilo je jasno, da je to tvoj svet, ki pa si ga znal deliti tudi z drugimi.

Andrej Kecman, torek, 17. februar 2009, ob 09:36

Nekaj let nazaj sem se veselil spet druženja z njim, ko smo šli na Ortler, pa se mu je žal pokvaril avto. Kdo je to, me je vprašal tečajnik.
Prle.
Ej, sem se spomnil, po plezariji v Skuti me je zvlekel po enem grebenu dol, da je bližnjica, je rekel, ena trojka; mi razlagal o Gustavu Mahlerju in izginil. Jaz pa nisem videl nobenega Gustava, tudi slišal še ne zanj, samo en podrt svet, krušljiv še sredi zime sem videl, in priracal skoraj uro za njim dol. Dol sem pa ga samo še za cigaret prosil in se potopil v svoje misli. On pa še vedno o Gustavu.

Hvala ti za tistih nekaj lepih trenutkov, ki si jih namenil tudi meni, PRLE.

eXTReMe Tracker