Ribčev laz, 27.08.05: Nagovor predsednika PZS na svečanosti
Ob 227-jubileju prvega vzpona na Triglav
Bohinj, 27. avgust 2005:
Slovenci smo bili, smo in bomo zanesljivo spoštljivo ljudstvo do gora in bomo še naprej vztrajno sodelovali s tistimi, ki se borijo za ohranitev gorskih, planinskih lepot in njenih skrivnosti, da bi gore, vrhovi še naprej ostajali, kot najpopolnejša svetinja. S temi besedami je predsednik PZS mag. Franci Ekar nagovoril udeležence svečanosti v Bohinju ter nadaljeval:
"Zatorej ob tem veličastnem spominu na osvojitev pred 227. leti slovenskega narodovega simbola - vrha Triglava, vsa slava in čast bohinjskim »srčnim« možem, da so opravili to pogumno in za narod plemenito dejanje. O osvajanju vrhov in težkih pristopov je izrekel v pozdravnih nagovorih nekdanji predsednik ZDA Roosevelt, tudi odličen plezalec in lovec: »Našli smo in razširili največji in najpomembnejši šport tega sveta«.
Ob primerjalnem svetovnem pregledu prvopristopništev osvajanja vrhov, gora… smo Slovenci med in precej pred pionirji - osvajalci težkih pristopov na vrhe, kot je npr. vrh Wetterhorn, osvojen oz. premagan šele v letu 1845, ob katerem pravijo, da se je moderni šport, »alpinizem« pričel šele s tem, s to osvojitvijo. Kot tudi vedno z veseljem in ponosom poudarjamo, da je bil Mont Blanc premagan 8 let po zmagi nad Triglavom. Enako je bilo z znamenitimi vrhovi Grosslocnerja, Poliškega Špika, Materhorna…
Ob teh spominih na osvajanja gora ne smemo mimo dejstev, da so bile to močne zavesti človeka v pripadnosti do gora, kot tudi neomajna hotenja v lastnem preverjanju moči, vztrajnosti v pričakovanju zmage nad goro….in tudi razmišljanja, kako so si planinski narodi opredeljevali, odločali o prednostih na gori, so še vedno aktualna, skoraj identična tudi v današnjem času, kajti npr. del ljudstev daje prednosti »poti« njeni vsebini, trdnosti, doživljanju vzponu na goro. Med tem, ko drugi izrazito namenjajo prednost le »cilju«. Pri organizacijskih društvenih izhodiščih pa so bila in so še prisotna načela in upoštevanja ljubezni do domačih »tal«, nacionalnih stremljenj, patriotizma in tudi v slovenskem primeru je bilo slovensko domoljubje v popolnem ospredju. Vsaka napredna država zazna dejstvo, da gora v vsej svoji veličini in brez kompromisnosti najbolj polno izoblikuje karakter človeka.
Letošnje leto je za PZS pomembno, saj je to leto – leto planinskih jubilejev, ko slavimo in častimo dela in zapuščino Jakoba Aljaža: stolp vrh Triglava, svet na Kredarici, Aljaževo rojstvo pred 160. leti in še posebej smo ponosni na 110-letno sopotništvo Planinskega vestnika.
Veselijo nas tudi aktivnosti PD, saj so v letošnjem letu zgradili in namestili že štiri čistilne naprave in skoraj pričakujemo dokončanje pete. To so stvarna dejanja za varovanje gorskega sveta, varovanje vodnih gorskih talnic. Z enakimi željami pričakujemo razrešitev »planinski« zakonodaj še posebej zakona o TNP, kot enako Zakona o planinskih poteh. Prepričani smo, da bo vladajoča politika, napredna, da bo dala polno prednost varovanju in ohranjanju gorskega sveta.
Spoštovana županja občine Bohinj, občani Bohinja, ob tem vseslovenskem pomniku, spominu na »štiri srčne može« vam iskreno čestitam k prazniku, ki je tudi bohinjski občinski praznik - v čast in spomin na osvojitev Triglava v l. 1778. Obenem se zahvaljujem občini za dobra sodelovanja, podporo planinstvu, kot tudi delovanju in iskanju partnerskega sodelovanja za nadaljnji razvoj varovanja in ohranjanja gorskih zakladov in sveta.
Planinstvo pa brez aktivnega sodelovanja z lokalnimi, gorskimi skupnostmi nima popolne optimalne možnosti za izdelavo vizije razvoja in delovanja, kajti npr.: samo prostorski akti občine: strategije, prostorski red… morajo resnično biti vsestransko oblikovani, upoštevani v tudi splošnem javnem interesu ohranjanja in razvoja podeželja, ki se dviga do samega vrha gore. Bodimo in ostanimo tako močni v duhu, volji, vztrajnosti in predanosti, kot so bili slavni »štirje srčni možje - Bohinjci«."
V kulturnem programu so sodelovali še: solist ljubljanske opere - tenorist Marjan Kobal, ki ga je spremljala pianistka Olena Bolyubas, sekstet LIP Bled, mladinski pihalni orkester iz Bohinja, Janez Petkoš pesnik in predsednik PD Bled, ki je recitiral svojo pesem Gori in rogisti.
FOTO:
Danilo M. Sbrizaj
Zvone Šere