Nedelo, 28.08.05 - Blaž Račič: Kal pod Konjskim sedlom
Po Sloveniji
So v planinah tudi talili železo?
Arheologi nad Bohinjem iščejo ostanke rudarske in železarske dejavnosti iz prazgodovine
Kal pod Konjskim sedlom – Kadar hodijo po planinskih poteh, se le redki vprašajo, kdaj je človekova noga prvič stopila nanje. Prav s tem vprašanjem so se arheologi odpravili izkopavat na bohinjske planine. Po besedah Mije Ogrin iz Gorenjskega muzeja v Kranju so čez bohinjske planine že v prazgodovini tekle tovorne poti z Jadrana proti zahodnim deželam (dokumentirana sta dva transalpinska prehoda iz rimske dobe: čez Škrbino na Komni in iz Lepene mimo Krnskega jezera proti Bohinju; ter dva srednjeveška prehoda: čez Suho in čez Globoko), z izkopavanji, ki so ta teden potekala na Kalu pod Konjskim sedlom, pa želijo potrditi domnevo, da so tod tedanji prebivalci tudi rudarili in talili železovo rudo (bobovec).
Gorenjski muzej iz Kranja in podjetje Podzemlje Pece – gradbeni materiali sta slovenska partnerja pri mednarodnem projektu z naslovom Železna pot (Iron route), v katerem sodeluje še ena avstrijska in pet italijanskih organizacij.
Že leta 1997 so v upravi Triglavskega narodnega parka začeli projekt z naslovom 3000 let železarstva in pašništva v Julijskih Alpah, ki je vključen v program Unesco. V teh letih so intenzivno pregledovali planine, skupaj z arheologi pa so doslej (v sredogorju in visokogorju) odkrili že 12 najdišč.
Med izkopavanji so na Kleku na Pokljuki letos že našli ostanke iz antičnega časa (stavbe, črepinje, žeblje, fibule; tudi rudo), zato Mija Ogrin domneva, da gre za ostanke deponije. Podobno pričakuje tudi na Kalu – predvidevajo, da so na pomolu našli ostanke bronastodobne postojanke, ki je lahko bila shramba za živež, našli pa so tudi ostanke prežganin, na podlagi katerih sklepajo, da so v prazgodovinskem obdobju na tem prostoru ljudje kurili ogenj. S podrobnejšimi analizami (pelodna analiza in analiza ogljika C 14) bodo lahko natančneje določili starost teh ostankov. V neposredni bližini omenjenega pomola so našli še tloris manjše stavbe in nekaj črepinj, v prihodnjih dneh (če bo seveda lepo vreme) pa naj bi se pokazalo, kaj je notri, razlaga Ogrinova. Pri izkopavanju jo še posebej žene želja, da bi našli talilno peč za železovo rudo. Podobne ilovnate talilne peči s kamnitimi venci in deloma vkopane v zemljo so namreč že našli v dolini, glede na doslej najdeno pa arheologi sklepajo, da bi do podobne najdbe lahko prišli tudi v planinah, kjer je veliko rudnih jam.
Po končanem projektu (trajal bo do leta 2007), ki je v celoti vreden 1,7 milijona evrov, bodo oblikovali spletni portal, izdelali zloženke, organizirali razstavo, pripravili bodo tudi vodnik po poteh in posameznih lokacijah, ki jih bodo še posebej opremili z informativnimi tablami. Pri njem Gorenjski muzej sodeluje z dr. Jano Horvat z Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU, Triglavskim narodnim parkom, ljubiteljskimi arheologi, pri delu na terenu pa jim pomagajo tudi študenti arheologije in bohinjski dijaki.
Blaž Račič