Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Iz zapisnika 17. seje UO PZS

Informacija o poteku dogovorov glede organiziranosti Gorske reševalne službe Slovenije

OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
številka 7/8, Ljubljana, 22. julija 2005

Zapisnik 17. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je bila 7. aprila 2005

Izrez iz objave na spletnih straneh PZS

K 6. točki

INFORMACIJA O POTEKU DOGOVOROV
GLEDE ORGANIZIRANOSTI GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE

Uvodno obrazložitev je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS ter dejal, da je načelnika K GRS Slovenije Tonija Smoleja prosil, da se sestaneta, vendar le-ta zaradi elitne demonstracijske vaje v Dragi ni imel časa. Prisotne je seznanil s pismom Marka Goršiča, ki predlaga obravnavo na Častnem sodišču.

Po mnenju Ekarja je reševanje dolžno, glede na tradicijo, da ostane znotraj PZS, saj je GRS zaradi PZS in njenega članstva in obiskovalcev gora. V severnih gorskih okoljih so reševalci trdno na stališču, da ne pristajajo na nikakršno razdruževanje, ki ni ne utemeljeno ni potrebno. Je pa še enkrat poudaril, da je bilo s strani PZS večkrat zaprošeno na državne organe, da se poda odgovor glede humanitarnega statusa oz. pridobitve humanitarnih sredstev. Žal uradnega odgovora PZS ni prejela niti s strani državnih organov, niti s strani GRS Slovenije, ne Hifo-ta, tudi ni znano ime osebe, ki govori o tem, in informira Smoleja in Kopušarja > da je pogoj za prodobitev sredstev< samostojna organiziranost, zveze grs in PD. Pogodba za GRS Slovenije za letošnje leto z MO RS je podpisana, sredstva so opredeljena,, določena vrednost, standardi vneseni. Smo pa pred vprašanjem kako ohraniti gorsko-reševalno poslanstvo za katerega resnično skrbi država, ki skrbi tudi za svojce ponesrečenih reševalcev. Če bomo hoteli imeti planinsko gorsko-reševalno službo bomo morali biti zanesljivi, alpinistično dovršeni in seveda tudi v primernih letih starosti. Izpis iz organizacije je svobodna odločitev posameznika, kot enako prostovoljna vključitev za delo v gorskemu reševanju,vendar, kot je še enkrat poudaril mag. Franci Ekar, PZS rabi primarno gorsko-reševanje in vzgojo preventivo, izobraževanje članstva in temu je namenjena planinska gorsko-reševalna dejavnost za vse obiskovalce gora. Tudi neizpodbitno dejstvo je, da GRS zaradi PZS in njenega članstva in ostalih obiskovalcev gora. Dokler bo predstavljal to organizacijo pa ločevanja ne bo dopustil. Prejšnji Zakon o društvih je dopuščal združevanje zvez, sedanji pa te možnosti nima. Kljub temu, da smo se sestali, so bili poteki razprav s strani GRS Slovenije pripravljeni že naprej, kar pa ni bilo dobro. Sam je na strani tistih korektnih gorskih reševalcev, tudi sam pripravljen pomagati do tam, do kjer zmore, a še zdaleč ni zato, da bi se zadeve razdruževale. Spoštuje vsakega gorskega reševalca, še posebej Dušana Polajnarja, ki je dejal, da naj se to zdraharstvo preneha. Ki škoduje sami GRS in PZS Kar se je dogodilo se dogaja ni dobro ne za GRS Slovenije in ne za PZS. Upoštevati moramo, da so vsa sredstva za GRS S v breme davkoplačevalcev in tem moramo biti še posebej hvaležni.

Danijel Kopušar je v svoji razpravi dejal: reorganizacija GRS Slovenije se je pričela leta 1997. Zadnja >intenzivnost< se je pričela decembra leta 2003 s sklepom ustreznih organov GRS in podprta s sklepi Zbora reševalcev. Vsi dosedanji sklepi znotraj GRS potekajo v smeri, da se ta reorganizacija izvrši. Ne moremo govoriti o posameznikih, ki so za razdružitev, saj je pobuda prišla s strani petih ali šestih postaj GRS. Še druga trditev, da tega ne počne posameznik pa je, da se je na izjavo, da se strinjajo z reorganizacijo, podpisalo 16 od 17 načelnikov GRS, med njimi tudi Dušan Polajnar. Na osnovi vseh sklepov je GRS pripravila celotno dokumentacijo, ki je potrebna za reorganizacijo, pogodbo in statut, ki sta še vedno (drugič) v razpravi po Postajah GRS. Razprava se sklene 8.4.2005, nakar bo pripravljen čistopis obeh dokumentov. Z uradno pošto sta bila oba dokumenta poslana tudi na naslov PZS. Zaradi neformalnih trditev, da sredstev humanitarnosti GRS ne bo prejela, če ne bo statusno urejena do letošnjega septembra/oktobra, ko se prično planirati sredstva za leto 2006, teh sredstev GRS ne bo prejela. Tu pa gre za sredstva 1/3 celotnega prihodka sredstev GRS Slovenije (65 -67 mio SIT). G. Goršič v svojem pisanju navaja, da mene in Smoleja predlaga za Častno sodišče, da naju je potrebno izključit iz PZS, ipd.. bolj se ta razprava odvija, večja podpora je znotraj GRS, da se ta stvar statusno uredi. Želimo dobro organizirano, transparentno in sposobno gorsko-reševalno službo, da opravlja to funkcijo reševanja za vse obiskovalce gora, tako za planince, kot neplanince. Za reševalce je pomembno, da rešujejo tistega, ki je potreben pomoči. Res je, da je GRS nastala v neki časovni distanci pred 95. leti v okviru SPD. Mislim pa, da je ta globalni svet v teh letih doživel tako velike spremembe, da je reorganizacija le majhen del sprememb. Prav iz teh razlogov smo podali spremembe Statuta, ki gredo v to smer, da se odgovornost za gorsko-reševalno dejavnost prenese na to Gorsko-reševalno zvezo, ki naj bi bila nosilka gorskega reševanja. Organizacijskih sprememb na terenu nismo pogojevali, saj vse postaje ostanejo nespremenjene, razen tistih, ki se organizirajo kot društva, ker so se predsedniki društev pričeli zavedati, da je vse več odgovornosti v reševalnem delu in za posledice morebitnih napak pri tem delu. Posredovali smo tudi pogodbo med Gorsko-reševalno zvezo in Planinsko zvezo Slovenije, da na področju preventive, kadrov in usposabljanja, to so področja, kjer sodelujemo, sodelujemo tudi v bodoče. Tu se vsebinsko bistveno ne bi spremenilo nič. Spremenilo bi se le v toliko, da bi GRS postala samostojna pravna oseba. Danes sem prvič videl predlog Metoda Kovača. Planinska društva so ga dobila že prej. O takšnem predlogu smo razpravljali že na začetku reorganizacije GRS, vendar smo prišli do zaključka, da je takšna reorganizacija, kot smo jo pripravili boljša. Začudenje povzroča napisano dejstvo, kako je to potrebno pri razvoju in potem na drugi strani v točkah navaja, da so to stvari, ki niso združljive z zakonom o društvih. Podali smo v pravno oceno in ne odvetniku Škerlu, če je to sploh mogoče. Ali bo finančne posle opravljala PZS pa mora biti dorečeno že v samem začetku, kar bi na koncu verjetno finančne posle precej otežilo. Na koncu je dejal, da se nahajamo v tretjem tisočletju in da tista oprema, ki jo sedaj uporablja GRS je standardna oprema, ki se jo dobi na trgu in ne gre za nikakršen nadstandard. GRS deluje v normalnih okoljih, kot GRS v Evropi. Po letu 1992 pa je res država poskrbela za financiranje te službe, saj je služba prej pridobivala sredstva preko >fehtarije<. Je pa tudi sam skeptičen glede sredstev FIHO, saj prihaja do nenehnih sporov glede razdeljevanja. Poleg tega pa se je pojavilo ogromno število novih društev in bo za vse težko zagotoviti sredstva. Čas bo prinesel svoje in temu se bo potrebno prilagodit. Osebno je dejal, da misli, da bi s PZS lahko tvorno in korektno sodelovali tudi v obliki delovanja, ki jo predvidevajo. Tudi samostojnost nekaterih postaj ni ničesar spremenila. Delo poteka normalno tako v smislu reševanja, kot komunikacij. Zagotovil je, da delo poteka nemoteno in prav v tem trenutku potekajo v okviru GRS intenzivne priprave na poletno sezono, da bodo v letošnjem letu povečali dežurstvo na Brniku na 4 dni v tednu (četrtek, petek, sobota, nedelja), da so vse postaje izvedle vaje in obnovitvene izpite. GRS je tako pripravljena na novo planinsko sezono in bo izvajala svojo dejavnost. Dejal je, da upa, da bodo člani UO PZS razumeli težnjo članstva in da bi v tem odboru poiskali skupno rešitev. V zadnjih mesecih je GRS predlagala tri sestanke, a žal do tega sestanka ni prišlo.

Franci Ekar je na izvajanje Danijela Kopušarja dejal, da je PZS prejela kar precej protestov glede na vključevanje celotnega društva v zvezo GRS. GRS v pogodbi ni nikjer. Izrazil pa je željo, da GRS končno predloži dokument iz katerega bo razvidno, da bodo sredstva FIHO ukinjena. Kdo je podal takšno izjavo, saj na strokovnih službah na vseh treh ministrstvih in niti ne ministri ne vedo nič. Po znanih podatkih je to le izjavi Kopušarja in Smoleja. Želel je, da se preneha z<, zavajanji in potvarjanji v planinskih okoljih, in da naj končno spet postanejo in ostanejo planinci. Žal je dejal, se od gorskega reševanja distancirajo, vsaj tisti, ki so kreatorji teh zadev.

Marjan Burja je dejal, da bi v svojih vrstah morali ugotovit ali potrebujemo gorsko-reševalno službo za naše planince. Njegov odgovor je bil jasen: jo potrebujemo. zaradi tega je bila ustanovljena, zaradi tega smo jo financirali in zaradi tega ima tudi ta sredstva, s katerimi danes razpolaga. Vprašajmo pa se, kdo je lastnik teh sredstev. Mislim, da je PZS. Ali se bomo odrekli tem sredstvom in jih prepustili nekomu in z njim podpisali pogodbo, da bo izvajal tisto, kar bo hotel ali pa bomo imeli planinsko gorsko-reševalno službo takšno, kot smo si jo zamislili, katero smo ustanovili in katero smo do sedaj tudi usposabljali. Gorski reševalci so bili vzgojeni v naših vrstah, v vrstah PZS in mislim, da sredstva, ki so se namenjala v vseh teh letih za izobraževanje, za opremo,. so bila namenska sredstva namenjena prav temu, da imamo v svojih vrstah za svoje člane usposobljene in vedno pripravljene ljudi. Zaradi tega je dejal, da ne podpira izločanja GRS. Bil je na občnih zborih gorenjskih PD in to slepilo, da se ne bo nič spremenilo je zavajanje, kajti če gre stran iz PZS samo premoženje je to že velika zadeva. Na drugi strani pa, če z nekom urediš pogodben odnos je tudi to velika zadeva, kot če ga imaš v svojem programu. Tudi to, da sredstev ne bo v bodoče, je tudi čisto zavajanje. To sta dve veliki in za lase privlečeni laži in če jih ne dokažejo, ti ljudje ne sodijo v vrste Planinske zveze Slovenije.

Jože Stanonik je dejal, da se z Marjanom v celoti strinja, je pa dodal: Poročilo o delu za obravnavo organizacijskega preoblikovanja GRS Slovenije v predzadnjem odstavku pravi in zaključuje stavek, da smo postavljeni pred izvršena dejstva, se mi zdi, da je blago rečeno, da bi morali še kaj dodat. Iz spremnega dopisa Postajam GRS Slovenije, Pogodba o ustanovitvi GRS in Statut GRS, ki ga je pripravil >idejni oče< Dani Kopušar je prebral: >če so še kakšne vsebinske pripombe na podlagi predloga Statuta, jih pošljite do 8. aprila v pisarno GRS. V kolikor ne bo pripomb, bomo smatrali, da se strinjate z njegovo vsebino in da je primeren za potrditev na ustanovnem zboru Gorsko reševalne zveze Slovenije.< Šestnajst podpisov za reorganizacijo je pridobljenih tudi, milo rečeno (vsaj pri nekaterih) na nehuman način, ker so bili pod velikim pritiskom, da so na to tudi pristali. Prav tako se izvaja velik pritisk tudi na člane Postaj GRS zato, da bi na te ideje ob izločitvi iz zveze, na podlagi teh trditev, ki so bile danes izpostavljene tudi pristali. Po njegovem mnenju je to resnično grobo zavajanje in tendenca nekaterih, ki presega dejansko vse normalne meje tistega, kar po drugi strani proklamirajo, da so za sodelovanje s PZS. PD Škofja Loka ima v svoji sestavi tudi Postajo GRS in ko pravi v tem spremnem dopisu: >urejen je odnos med društvom in Gorsko-reševalno zvezo Slovenije glede odgovornosti in pristojnosti delovanja<. Torej v 50. členu >članice GRZS< in naprej v 52. členu >poleg temeljnih splošnih nalog so članice GRZS dolžne...< navedenih je 14 alinej, ki obvezujejo vsa ta GRS društva in seveda društva PZS, v katerem sestavu so tudi postaje GRS. Zanimivo bi bilo, da bi tisti, ki se spoznate na takšne posledice določb, te zadeve temeljito prebrali. Sam, kot predsednik napram svojim članom ne more dat podpisa na sprejem takšne pogodbe o ustanovitvi GRS oz. na Statut GRS, kot član te zveze. Potrebno je razčistiti še veliko zadev, vključno s predlogi, ki jih je pripravil Metod Kovač, ki so lahko ena od variantnih predlogov. Popolnoma jasno mora biti kam sodijo obveznosti in kam posledice. Če teh stvari ne bo in bo za posledice odgovoren predsednik PD, na takšno solucijo se sigurno ne more pristat in pristopit v zvezo GRZS.

Gregor Rupnik je izvajanje Danijela Kopušarja ocenil za čudno, saj se prvotno izločajo in istočasno ponujajo sodelovanje. MDO Posočja je bil enotnega mnenja, da se nikakor ne sme dovoliti takšna odcepitev, saj gre za vrhunske kadre, ki so se izšolali v okviru PZS. Morda ima Marko Goršič prav, je dejal ob koncu svoje razprave.

Jože Stanonik je še pojasnil, da je UO PD škofja Loka zadeve obravnaval in je sklenil, da sebo glasovalo o skupnem predlogu za spremembo organizacije GRS takrat, ko bo dan skupen predlog vodstva PZS in GRS Slovenije.

Danijel Kopušar je dejal, da mu ni znano, kdo takšen pritisk izvaja, da pa sam ni nikogar prepričeval. Zborov na Gorenjskem se je udeleževal Toni Smolej. Je pa poudaril, da predsedniki PD že sedaj nosijo določeno odgovornost za delovanje postaje. V Statutu pa so želeli zagotoviti celovitost GRS Slovenije s tem, da se ta društva centrifugalno ne razpršijo. Vse te naloge, ki so napisane so v glavnem prepisane iz starega Pravilnika GRS Slovenije, ki velja še danes. Težnja je po enotni organizaciji. Je pa res, da novi Zakon o društvi, ki je v nastajanju predvideva, da lahko PZS in postaje ustanovijo neko novo asociacijo in da je PZS nosilec tega ustanavljanja.

Matija Perko je menil, da PZS ne rabi druge organizacije, saj ima svojo GRS. če posamezni člani niso zadovoljni lahko gredo. Pospremili jih bomo z veliko žalostjo, samo bomo težili po vključevanju novih članov. Ne ve pa zakaj bi morali ustanavljat to, kar že imamo in kar nemoteno deluje. V enoletnem izvajanju pa ni bilo nikjer razvidno, kaj je narobe s sedanjo organizacijo. Enkrat je bilo omenjeno glede sredstev, pa smo izvedeli, da se je to področje uredilo. Vsakdo pa seveda lahko ustanovi svoje društvo z lastnimi sredstvi.

Franci Ekar je dejal, da ima vsak predsednik društva veliko rizičnost in odgovornost pri organizaciji vsakega pohoda mladih, šolske mladine, izvajanje planinsko alpinističnih šol, športnega plezanja upravljanja s tovorno žičnico, pri prenosu tovora s helikopterjem. In je GRS en manjših rizikov za PD in odgovorno osebo. Tudi za Okrešelj je še vedno v tožbi napisan >napisan< Andrej Brvar in zadevo posebej vodi odvetnik /Pertovt/, ki v je stroškovno breme PZS. Zavajanje o alpski organiziranosti je resnično zavajanje. Avstrija nima niti ene pravne osebe, niti enega GRS društva, ampak je homogena skupinska zadeva, ki deluje tako, kot mora delovat. Marko Goršič je v svojem predlogu napisal precej resničnega. Danes pa nismo slišali resnice. Bilo je precej dogovorov, razgovorov,. na katere ni bilo pravega odziva in papirja je za celo goro. Smešimo se navzven.

Rudolf Skobe je dejal, da ne vidi smisla takšne razprave. Ko smo v 4. točki današnjega dnevnega reda obravnavali pripombe na Statut, smo celo GRS dodatno uvrstili v 51. člen in je za nas to sklenjeno. PZS v Statutu GRS ima, jo je imela in jo bo imela. Kako pa bomo od morebitne GRZS pobrali avtomobile in opremo, ki je last PZS pa bo potrebno razčistiti.

Franc Gorišek je opozoril na Pravilnik GRS Slovenije iz leta 2002, ki je še vedno v veljavi: >GRS Slovenije je samostojna, prostovoljna, nepridobitna in humanitarna organizacija javnega pomena v sestavi PZS (v nadaljevanju PZS). Deluje v skladu s Statutom PZS, Častnim kodeksom slovenskih planincev in tem Pravilnikom, poslovniki in normativi operativne pripravljenosti GRS Slovenije, sklepih Zbora gorskih reševalcev...<. To pomeni, da je sedanja GRS Slovenije v lasti PZS in vse kar poseduje, je last PZS. V kolikor bo prišlo do odcepitve so posledice jasne. Brez odpustka ali pogovora se lahko GRS formira samostojno, vendar brez dobrin, ki jih GRS poseduje.

Danilo Škerbinek je dejal, da se težko vključuje v razpravo, ker ima za seboj določen historiat s področja GRS. Vendar je bilo navedenih nekaj zadev, ki jih je potrebno predstaviti: PZS je ustanovila GRS kot planinsko samozaščito in še danes je več, kot 90% dela GRS vezano na nesreče v gorah in na člane planinske organizacije in druge obiskovalce gora. In tisti, ki se še spomnijo lanskega februarja in nesreče na Brani, ko je prišlo do stališč nekaterih članov GRS, do katerih se je tudi GRS negativno opredelila, do materialnih zahtev. Pod udarom ni bila GRS, ampak PZS z vprašanjem, kako PZS skrbi za varnost in reševanje svojih članov. In z nameravano organizacijsko spremembo je PZS brez možnosti in brez inštrumentarija ustvarjanja tistega, kar planinci pravzaprav potrebujejo na svojih poteh. V vseh alpskih državah, razen v Avstriji in Nemčiji, zaradi nacističnih zadev v II. Svetovni vojni, so GRS v okviru planinskih organizacij. V Avstriji imajo pa samo sedem pravnih teles po deželah (Štajerska, Tirolska, Koroška) in vseh teh sedem tvori GRS Avstrije, vendar so kljub temu v sodelovanju s planinsko zvezo. Francija, kot največja, Švica, Italija imajo GRS v sestavi planinske zveze. Ne moremo govorit o tem, da se namerava slovenska GRS organizirat po zgledu ostalih alpskih držav. Vse kar je napisano izkazuje, da gre praktično za dve organizaciji, ki ali bosta ali pa ne bosta sodelovali. Tisoče povezav je med tema dvema organizacijama. Imamo kopico malih postaj (Rateče, jezersko, Bovec), ki pravijo, da dvojne članarine ne bodo plačevali. S tem bodo avtomatično prenehali biti člani PD. Nikakor ne drži, da se je z nesrečo na Okrešlju pričelo razpravljati glede reorganizacije. Do leta 1998 se je enkrat ob kontroli FIHO govorilo o samostojnosti GRS. Na zahtevo, da se to navede v zapisniku, tega ni bilo navedenega. Leta 1990, ko je bil načelnik Dušan Polajnar, je bil v Kranjski Gori razgovor, kako z GRs naprej, so postaje sklenile, da ostaja organizacija nespremenjena. Samostojna pravna oseba je lahko, vendar v vertikalni povezavi, ki pa je žal ni zapisane v nobenem dosedanjem aktu, ki je bil napisan s strani GRS. Torej se dela proti odločitvi Zbora reševalcev. Kdo je dal za to pooblastilo? Tudi s strani RUZR je bila na sestankih odločno postavljena zahteva po enotni organiziranosti.Kako se bodo lahko postavile takšne zahteve, če se je šest postaj samostojno organiziralo in dveh postaj ne boste nikoli več pridobili. Kaj to pomeni: tri različne organiziranosti. Ena oblika bo tistih, ki se ne bodo priključili, drugi tisti, ki so danes že samostojni in tretji tisti, ki bodo ostali v PD. Kdo bo prevzel odgovornost pri težavah, do katerih bo prišlo. Verjetno bo potrebno operirati z imeni in priimki, saj gorsko-reševalno delo lahko centralno ureja le ena oseba. Tudi v parlamentu ni nihče podal izjave po samostojni organizaciji. In ko je PZS prvič in drugič pisala glede potrebe po reorganizaciji, ni prejela odgovora. Glede sredstev pa so na RUZR zagotovili, da bodo poskrbeli, da do izpada ne bo prišlo, v nasprotnem primeru pa bodo zagotovili nov vir. Od obveščevalnih točk, od javljanja, od telefonskih zvez od depojev reševalne opreme,.. Na tisoče niti povezuje delo. Titi hip, ko bosta organizaciji ločeni, kdo bo poskrbel, da bo to brez problema teklo naprej.

Danijel Kopušar se je glede letnice, ki jo je navedel opravičil. Opozoril pa je na delovno skupino, ki jo je vodil Kupnik in bi se morala takrat zadeva razrešit. Zadeva je zastala in se je sedaj ponovno obudila. Glede zapisnika na RUZR pa je dejal, da se o sredstvih nič ne govori. Načelnik GRS je dejal, da velja tista razprava, ki jo je imel Bogataj na prvem Zboru reševalcev. Večina reševalcev se zaveda reševalnega dela in bo v maksimalni obliki teklo naprej. Ni dvoma, da bi se pri reševalcih karkoli spremenilo. Ne vztrajam na predloženi vsebini. O negativnem stališču bom obvestil načelnika GRS.

Franci Ekar je dejal, da je Jože Rožič na enem od zadnjih gorsko-reševalnih občnih zborov zagotovil, da GRS ne bo storila ničesar, dokler se ne bo s PZS do konca dogovorila. Praktično gre pri vsej reorganizaciji za neizmerno svobodo, brez nadzora.

Jože Melanšek je predlagal, da se točka sklene, saj gre le za informacijo in se pod istim naslovom obravnava na naslednji seji UO PZS, če bo prišlo do kakšnih sprememb.

Tone Škarja je dejal, da postopki trajajo že leto in pol in predlagal, da naj se zadeve nadaljujejo v medsebojnem kulturnem dialogu. Menil je, da bi bil pogodbeni odnos obojestransko slab in bi imel lahko za obe strani hude posledice. Tisto, kar je sprejel Zbor reševalcev je bilo sprejeto pod vtisom nečesa drugega, kot pa je sedaj resnica. Nihče do tega trenutka ni podal obrazložitve zakaj bi bila potrebna tako celovita reorganizacija. Trenutno predlagana reorganizacija je za društva v celoti nesprejemljiva in zato je potrebna nova organizacijska shema ter voden obojstranski dialog s čimer se je strinjal tudi Danilo Škerbinek.

Danijel Kopušar je pojasnil, da je trikrat klical v.d. generalnega sekretarja PZS in mu dejal, da bi želeli razgovor pred sejo UO PZS. Žal do sklica ni prišlo.

Matija Preko je današnji pogovor ocenil kot pozitiven, saj je to pogovor z bazo. Generalni sekretar pa ne more predstavljati baze.

Franci Ekar je razpravo sklenil s tem, da se nihče ne strinja z razdružitvijo in da ostane GRS S v okviru PZS, ki bo zagotavljala dotok planinskega kadra. Predlagal je, da se celotna razprava objavi v zapisniku seje.

Predloga sta bila sprejeta z večino glasov (1 VZDRŽAN predstavnik GRS S Danijel Kapušar).
Razpravo so nadaljevali Uroš Vidovič, Danijel Kopušar in Marjan Burja. Postavljeno je bilo vprašanje inventurnega stanja za leto 2003 in 2004. Odgovora za leto 2003 člani UO PZS niso prejeli, ker računovodkinja Veronika Šmid na seji ni bila več prisotna. Za leto 2004 pa je Kopušar zagotovil, da so bile zadeve posredovane v roku.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti