Dnevnik - Primož Knez: Dvomi o smiselnosti pluženja ob pogledu na cesto, ki je izginila pod snegom, kmalu razjasnjeni.
Težave Trentarjev in drugih prebivalcev Posočja z nespluženim prelazom Vršič so povsem razumljive, negodovanja upravičena, pritiski na vzdrževalce cest pričakovani. A že pogled na fotografije prelaza v letošnji zimi, kaj šele pohod do vrha, razblini vse dvome o (ne)smiselnosti pluženja našega najvišje ležečega prelaza. Tako početje bi bilo že za vzdrževalce ceste prenevarno in prezahtevno, odprta cesta pa zaradi grozečih plazov nevarna past za vse voznike.
Na vrh Vršiča se je pred kratkim (še pred zadnjim močnim sneženjem, ko je zapadlo še vsaj 30 centimetrov novega, nesprijetega snega, kar je nevarnost plazov še povečalo) odpravil alpinist, gorski reševalec, poklicni gorski vodnik in predsednik zveze gorskih vodnikov Klemen Gričar. Kot dober poznavalec zimskih gorskih razmer je tudi sam morebitno pluženje označil kot misijo nemogoče. "Na Vršiču je letos zagotovo največ snega v zadnjih tridesetih letih. Proti vrhu iz snega gleda le nekaj centimetrov količkov, ki označujejo rob ceste, ponekod pa še teh količkov ni, tako da se sploh ne ve, kje natančno teče cesta. Glede na to, da so ti količki visoki štiri metre, si lahko le mislimo, koliko snega je zapadlo," je pojasnil Klemen Gričar, ki se je seznanil tudi z najnovejšimi prerezi snežne površine, ko se je klada snega takoj po prerezu speljala, kar pomeni, da je nevarnost plazov zelo velika. "Izredno nevarne so tudi klože, ko veter sneg napiha na podlago in ki lahko v vsakem trenutku kot plaz zdrvijo navzdol. Tudi teh klož je letos zelo veliko," je še razložil Klemen Gričar. Po njegovem mnenju bi bila za prevoznost Vršiča edino smiselna gradnja predora, saj bi bile galerije ob takih zimah, kot je letošnja, lahko povsem neučinkovite.
Cesta očiščena, ne pa vzdrževana
Vršiška cesta je s primorske strani kopna, vendar ni normalno prevozna. Uradno je zaprta, na kar opozarjajo tudi prometni znaki v Tolminu, Bovcu in Trenti. Cestno podjetje Gorica, ki vzdržuje cesto do 1611 metrov visokega prelaza, v času zapore ne izvaja rednih in izrednih pregledov ceste, prav tako ceste ne posipajo, so sporočili iz Direkcije republike Slovenije za ceste. Na mestih, kjer so bili zameti ali plazovi, so še vedno snežne bankine, s katerih se lahko vsuje sneg za vozišče. Kljub prepovedi pa se marsikateri voznik odpravi do prelaza, kjer vladajo prave zimske razmere z nevarnostjo proženja snežnih plazov, in s tem tvega tudi svoje življenje, opozarjajo poznavalci Vršiča.
Primož Knez