Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Uporaba motornih sani v Sloveniji

petek, 30. januar 2009, ob 05:30, Franci Savenc, ogledov: 8415

Ksenija Povše: Javno pismo, ki je bilo posredovano na vsa ministrstva glede vožnje z motornimi sanmi.

 

Ministrstvo za okolje in prostor
Delovna skupina za ureditev voženj v naravnem okolju
g.Janez Kastelic

Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana

 

Spoštovani,

Odločila sem se, da napišem tole javno pismo, saj smo uporabniki motornih sani v zadnjem času priča velikemu neupravičenemu preganjanju uporabe motornih sani s strani različnih institucij in posameznikov ter veliki negativni medijski propagandi o nevarnostih uporabe motornih sani ter kako se nikjer v Sloveniji ni dovoljeno voziti z motornimi sanmi, do sedaj pa uporabniki motornih sani sploh nismo imeli možnosti izraziti svojega stališča.

Najprej bi želela poudariti, da je vsak uporabnik motornih sani v Sloveniji državi Sloveniji plačal 20% ddv ter ostale carinske dajatve ob uvozu. Država Slovenija pa tem kupcem ne omogoča prostora, kjer bi motorne sani lahko uporabljali.

Do sedaj smo bili uporabniki mnenja, da je vožnja z motornimi sanmi v državi Sloveniji dovoljena na cestah ( poleg nekategoriziranih tudi javnih), ki so zaprte za promet oz. na cestah, na katerih se zaradi drugih okoliščin javni cestni promet ne opravlja ( zaradi obilice zapadlega snega, katere so v zimskem času ne čistijo in so zaradi tega zaprte za javni promet). Med te ceste spadajo tudi gozdne ceste, razen kadar so le-te v skladu z 42.členom Zakona o gozdovih zaprte za ves promet. (dopis šifra 550331/2005(215-5) - MNZ podpisani minister Dragutin Mate ter dopis šifra 14-05-016-22/2005/4 – MNZ podpisani državni sekretar Vinko Gorenak).

Inšpektorji in policisti so glede na vsesplošno kaznovanje uporabnikov motornih sani najverjetneje prepričani, da se v Sloveniji NIKJER ni dovoljeno voziti z motornimi sanmi.

Uporabnike motornih sani kaznujejo kar na parkiriščih celo z grožnjami z odvzemi sani če bodo sani samo razložili iz prikolice.

Policisti so dne 24.01.2009 zasegli sani uporabniku, kateri naj bi samo sedel na saneh pred hišo Ludranski vrh št.23, Črna na Koroškem ( vir: potrdilo o zasegu sani). Do danes ni prejel nikakršne informacije s strani pristojnih organov zakaj je bil izvršen zaseg sani. Iz vsega tega je sedaj v Sloveniji najverjetneje kaznivo dejanje že samo posedovanje motornih sani?

Na ministrstvu za okolje in prostor so prišli do spoznanja, da se časi spreminjajo in da prebivalci Slovenije niso več samo pohodniki in tekači na smučeh, temveč da obstajamo tudi ljudje, kateri se želimo rekreirati in preživljati svoj prosti čas tudi na drugačen način kot npr. motorno sankanje, gorsko in turno kolesarstvo, …. in da je potrebno tudi za te skupine poiskati prostor v naravnem okolju ( vir: Okrogla miza Planinske zveze Slovenije z dne 10.12.2008).

Vsled tega so na MOP ustanovili delovno skupino za ureditev vožnje v naravnem okolju, ki pa se je žal do okrogle mize , ki jo je dne 10.12.2008 organizirala Planinska zveza Slovenije, na kateri smo bili na lastno pobudo sicer brez povabila navzoči tudi nekateri uporabniki motornih sani, sestala do takrat samo enkrat.

Vsak dan smo v zadnjem času priča očitnemu medijskemu razglašanju s strani novinarjev, kako se z motornimi sanmi ni dovoljeno nikjer voziti, kako so motorne sani nevarne,…

Na tem mestu bi želela poudariti, da je po naših podatkih v Sloveniji več kot 3000 uporabnikov motornih sani in da kolikor nam je znano in smo s strani policije v lanskem letu prejeli dopis ( vir: dopis s strani Policijske uprave Celje-šifra: 0912-1/2008 (3A4-1) z dne 22.01.2008), da so motorne sani zelo varno prevozno sredstvo, kajti skoraj ni nezgod s telesnimi poškodbami, razen ene nezgode v letu 2006 s hudo telesno poškodbo ter neljube nezgode, ki se je v začetku januarja letos pripetila na Golteh, kjer se je sankač zaletel v drevo in pri tem umrl ( kolikor nam je znano, je v 50tih letih odkar obstajajo motorne sani bila to prva nezgoda s smrtnim izidom v Sloveniji).

V medijih pa to nesrečo povezujejo z nesrečami smučarjev na smučišču in res ne razumemo kaj ima to povezave s smučiščem, ko pa se je ta nezgoda pripetila na privatnem zemljišču ob vikendu res v kraju Golte vendar ne na smučišču Golte.

Če bi bila zakonodaja o uporabi motornih sani urejena, najverjetneje niti do te prve smrtne žrtve v vožnji z motornimi sanmi ne bi prišlo. Zelo upam, da pri vaših zasledovanjih s helikopterji, ki se dogajajo v zadnjem času pri preplašenih sankačih ne bo prišlo do kakšnih hujših nezgod. Kot se v sankaških krogih govori gre za lov na sankače ter preganjanje sankačev v zasede kot to delajo ponekod v Avstraliji ter Texasu, kjer govedo preganjajo v določena območja s helikopterji, kjer jih pričakajo represivni organi z inšpektorjem ter sodnikom.

Ne moremo verjeti, da policist na POP TV javno izjavi, da bodo poostrili nadzor v naravnem okolju za motorne sani. Ali to pomeni, da ostalih kršiteljev v naravnem okolju pa ne bodo nadzirali?

Prav tako se javno napoveduje, da bodo v mesecu februarju opravili kar nekaj policijskih akcij s helikopterjih in s tem porabili ogromno davkoplačevalskega denarja, namesto, da bi država naš davkoplačevalski denar vložila v to, da bi vožnjo z motornimi sanmi v Sloveniji uredili in ne samo prepovedovali, kot je to običajna praksa do sedaj.

Ampak v Sloveniji je najlažje uporabo motornih sani kar prepovedati ter preganjati uporabnike, kot da bi država zanje našla prostor in s tem regulirala vožnjo z motornimi sanmi v naravnem okolju, nato pa izvajala nadzor nad uporabo z lastnimi policijskimi sanmi, kar bi nas davkoplačevalce sigurno manj stalo kot preganjanje s helikopterji, ter morebitne kršitelje tudi kaznovala.

Sigurni smo, da bi se kršitve drastično zmanjšale, če bi država vožnjo z motornimi sanmi uredila.

Ne morem razumeti dejstva, da imajo urejeno uporabo motornih sani v vseh evropskih državah ter prav tako imajo v svojo turistično ponudbo vključene vodene vožnje z motornimi sanmi.

Finski kraj Rovaniemi je tako znan predvsem zaradi svoje turistične ponudbe izletov z motornimi sanmi v divjino Arctic cirle, da ne govorim o vseh ostalih evropskih državah, kjer je to običajna turistična ponudba v smučarskih središčih ( Italija, Francija, Avstrija, Nemčija,Slovaška, Bolgarija, Romunija, Hrvaška, Srbija,... Skandinavske države, kjer so motorne sani običajno prevozno sredstvo v zimskem času – Slovenija se tako rada ponaša s Finsko in ne razumem, zakaj se ne more tudi pri motornem sankanju?).

Po naših informacijah so tudi vsi slovenski smučarski centri zainteresirani za tovrstno dodatno turistično ponudbo, saj je gost zahteven in želi še kaj več kot samo smučanje ( vir: Revija Ski&Sea št.4 zima 2008 – intervju z .Damjanom Pinter – predsednik Združenja gorskih centrov ter izvršilni direktor Unior turizma)

Prav tako ne morem razumeti negativne medijske propagande smučišč v Sloveniji v zadnjem času, ko se je zgodilo nekaj neljubih nezgod in to ob dejstvu, da imamo v Sloveniji dosti manj nezgod na smučiščih kot v tujini. Iz lastnih izkušenj vam povem, da imajo v Avstriji – Ischgl na 1800 m sredi smučišča helidrom z hangerjem za dva helikopterja, kjer je v zimskem času ves čas parkiran vsaj eden helikopter za prevoz ponesrečencev v bližnje bolnišnice in lahko vam povem, da je ta helikopter neprestano v zraku. Prav tako imajo zraven parkiranih deset motornih sani samo za potrebe reševanja, katere so v času odprtih prog vseskozi na terenu in vozijo ponesrečence.

S takšno medijsko izpostavljenostjo slovenskih smučišč kako so le-ta nevarna se jih spravlja v še bolj obubožan položaj kot so že in še več Slovencev in ostalih turistov se bo odločalo za smučanje v tujini, kjer poznajo izraz Apres-ski, saj kot poslušamo iz medijev bi naj smučarjem v Sloveniji pričeli opravljati alkoteste,…

Včeraj sem prišla iz tekmovanja z motornimi sanmi v Trbižu-Italija.

V Italiji, Švici, Nemčiji, Avstriji ter ostalih evropskih državah imajo prvenstva v tekmovanju z motornimi sanmi, da ne govorimo o skandinavskih državah, kjer imajo vsak vikend pozimi organizirano tekmovanje z motornimi sanmi skoraj v vsaki vasi.

V Avstriji so v decembru lansko leto organizirali tekmovanje z motornimi sanmi VIP oseb v samem središču mesteca Saalbach Hinterglem, kjer je kot predstavnik Slovenije z VIP osebo iz Avstrije tekmoval tudi Marko Jager, samo tekmovanje pa je sponzoriralo med drugimi tudi podjetje Hervis.

Veliko slovenskih tekmovalcev osvaja prva mesta na tekmovanjih z motornimi sanmi v evropskih državah, pa jim v Sloveniji tekmovanja ne moremo organizirati, ker je to pri nas prepovedano.

V Sloveniji nič od zgoraj navedenega ni mogoče, saj imamo zakon, kateri prepoveduje kakršnokoli organiziranje voženj v naravnem okolju. To pomeni, da najverjetneje nekateri posamezniki, ki to spodbujajo želijo celotno območje Slovenije spremeniti v divjino, v kateri ljudje ne bodo imeli več prostora?

V Kranjski Gori so želeli letos organizirati srečanje prodajalcev avtomobilske verige, katerega so pogojevali z vodenim izletom z motornimi sanmi po končanih predavanjih. Le-tega v Sloveniji nismo uspeli urediti, zato so se odločili in izpeljali to srečanje v bližnji Avstriji, kjer jim je pa to bilo omogočeno.

Prav tako so v začetku januarja želeli najeti za simpozij zdravnikov v Kranjski Gori motorne sani, kar pa zaradi vsesplošne prepovedi zopet ni bilo mogoče.

Potem pa se v Sloveniji sprašujejo nekateri zakaj smo nezanimiva turistična destinacija – najverjetneje zaradi tega ker je ljudi strah priti v Slovenijo, kjer je vse prepovedano.

Takšni primeri se dogajajo vsak dan in iz tega lahko sklepate, da so skupine ljudi v Sloveniji ki si želijo uporabe motornih sani in da tako ni problem v državljanih Slovenije, temveč v državi, ki v vseh teh letih, ko opozarjamo tudi s strani uporabnikov motornih sani, ni uspela urediti voženj z motornimi sanmi tudi v dobro samih uporabnikov.

S strani uporabnikov motornih sani želimo in zahtevamo od države Slovenije, katere državljani smo, da nam v najkrajšem možnem času omogoči uporabo motornih sani v Sloveniji.

Predlagamo da se določijo poti, kjer bo vožnja s sanmi dovoljena, da so te poti tudi na območjih smučarskih središč, kjer bi se tudi dovolila izposoja motornih sani. Poti bi vključevale tudi gorske koče, katere v zimskem času razen z motornimi sanmi niso dostopne ( in so le te že sedaj v zimskem času odprte in se preživljajo z gostinsko ponudbo, ki jo nudijo uporabnikom motornih sani).

Država naj dovoli uporabnikom motornih sani, da sani razložijo na primernem in varnem mestu ter da lahko uporabijo cestišče, s tem, da se peljejo po skrajnem desnem robi ceste in da ne smejo presegati hitrosti pešča, da lahko dostopijo do dovoljene poti, kar sedaj ni mogoče. To cestišče mora država ustrezno signalizirati, da bodo tudi drugi uporabniki te ceste seznanjeni, da je možnost srečanja z motornimi sanmi.

Strinjamo se s tem, da se v Sloveniji evidentirajo motorne sani ter da se tudi dvignejo kazni za morebitne kršitelje, temveč šele ko bo država določila poti, po katerih bo vožnja z motornimi sanmi dovoljena ter zakonsko omogočila uporabnikom sani dostop do teh poti.

Skrajno nepošteno je, da se po početju peščice uporabnikov motornih sani sodi vsem uporabnikom motornih sani. Vsi vemo, da takšni kršitelji obstajajo tudi v cestnem prometu, da se pod vplivom alkohola ne sme voziti, pa vendar obstajajo kršitelji, kateri povzročajo številne nezgode. Pa kljub temu država ne prepove pitja alkohola ter tudi ne vožnje z motornimi vozili.

Uporabniki motornih sani v Sloveniji smo mnenja, da se nam godi krivica in diskriminacija, zato se bomo primorani organizirati in o dogajanju v Sloveniji seznaniti evropske institucije v kolikor se v kratkem ne bo premaknilo na bolje za nas uporabnike sani.

Vemo in verjamemo, da je v Sloveniji dovolj prostora tako za smučarje, tekače, lovce, planince, kolesarje, uporabnike motornih sani ter ostale, potrebna je le volja za ureditev in določitev prostora za vsako skupino. Kot je to že v večini evropskih držav urejeno.

Za kakršnekoli dodatne informacije oziroma pomoč pri ureditvi problematike sem vam z veseljem na razpolago.

Ksenija Povše

Komentiraj (61):

Jani Bele, petek, 30. januar 2009, ob 07:41

Ko že gospa omenja Božičkovo vas na Finskem, še moja izkušnja. Ko smo tekli na tekaških smučeh po Finski, nas je na začetku organizator teka opozoril: Pa pazite se motornih sankačev. Zdelo se mi je malo čudno - a sedaj bomo morali pa mi paziti nanje - dokler ni mimo nas prihrumela prva skupina motornih sankačev iz njihove turistične ponudbe - približno 15 komadov. Hrup, čeprav oglušujoč, se je za njimi kmalu polegel, svinjarija, ki so jo pustili v zraku, pa še dolgo časa ne. Da ne govorim o razritih površinah zaledenelih jezer, planjav... Toliko o idili.
Gospa naj si najprej razčisti razliko med rekreacijo in izživljanjem.
Jani Bele

Marjeta Štrukelj, petek, 30. januar 2009, ob 09:37

Škoda, da nimam časa za poglobljen odgovor, ki bi enako tehtno ugovarjal prav vsaki vaši trditvi, ljuba gospa… Kapo dol, zelo ste korajžni, gospa, najbrž zato, ker SE RES NE ZAVEDATE, KAJ JE NAROBE Z VAMI…

Upam, da bo kdo mojih somišljenikov gospe povedal, da je Slovenija Slovenija. Upam, da zakonodajalec ni skupek norcev, ki bo zapravil zadnjo in edino karto, ki jo ta dežela ima. In narod z njo, seveda…

Miha Pavšek, petek, 30. januar 2009, ob 10:45

Sicer boste lahko razbrali jutri iz poobjave v današnjem (30. 1.) Dnevniku, pa vendarle - gospa je predstavnica podjetja Ski & Sea, kjer (med drugim) prodajajo tudi motorne sani (menda jih je v SLo že prek 3000!). V mnogočem se ne strinjam z njo, strinjam pa se v tistem delu, kjer pravi, da so sedanje določbe oz. predpisi povsem nejasni in pomanjkljivi. Pravila igre morajo biti namreč jasna, z nerazumljivimi omejitvami pa dosežemo marsikdaj ravno nasproten učinek...

Jani je omenil smrad - ta res vztraja nenavadno dolgo časa, kar sem okusil pred tedni na Grohatu, ko so šli mimo mene trije snakači in je smrdelo vse do takrat, ko se pot odcepi stran od gozdne ceset. Meni bi bilo zelo zanimivo, če bi nekdo (strojnik/fizik) pojasnil, zakaj ob mirnem zimskem vremenu za motornimi sanmi smrdi še toliko časa, sploh če primerjamo z osebnim avtom ali teptalcem.

Andrej Kure, petek, 30. januar 2009, ob 15:13

Joj, draga gospa Ksenija, kakšne bizarnosti govorite.
Rekreacija na motornih saneh. Povejte, kateri del telesa si najbolj razgibate?
Dajte sami sebi priložnost in namesto hrupa motorja poslušajte jeseni šumenje listja pod nogami, pozimi škripanje snega.
Ko boste dosegli malce višjo raven zavedanja, vas povabim na sprehod ter vam pokažem razliko med hrastom in smreko.
Upam, da vam ne bom razblinil prepričanj, če vam izdam, da krave niso vijolične.

Renata Krauthaker, petek, 30. januar 2009, ob 15:42

Morali se bomo sprijazniti, da obstaja veliko ljudi, ki jih ne briga kakšne barve so krave in kakšna je razlika med hrastom in smreko. Svoj "carpe diem" si razlagajo dobesedno. Nič jih briga kako bo jutri in kaj bo ostalo zanamcem. Vsak naj poskrbi za svojo ...

Zato je škoda razlag in apeliranja na vest, ker bodo zaman.
Taki si mleko in parket itak kupijo v nakupovalnih centrih (razliko med artikloma jim pa razložijo prijazne prodajalke).

Gorazd Gorišek, petek, 30. januar 2009, ob 16:13

"Potem pa se v Sloveniji sprašujejo nekateri zakaj smo nezanimiva turistična destinacija – najverjetneje zaradi tega ker je ljudi strah priti v Slovenijo, kjer je vse prepovedano."

Ravno obratno je res. Veliko je ljudi, ki hodijo iz "razvite" Evrope k nam, ker tu še ni vse uničeno. Prav vesel sem, da lahko živim v državi, kjer je "vse" prepovedano in si tujih gostov, ki zgornjemu citatu pritrjujejo, tudi ne želim.

Ampak tale stavek je daleč najboljši: "Poti (za vožnjo z motornimi sanmi - opomba GG) bi vključevale tudi gorske koče, katere v zimskem času razen z motornimi sanmi niso dostopne."

Ah ja ... Saj verjetno res nima smisla. Resno se sprašujem, če jaz in Ksenija živiva v isti državi.

To bi bil moj prispevek na temo "rekreacija z motornimi sanmi v naravnem okolju".

Marko Lučič, petek, 30. januar 2009, ob 18:09

Gospa Povše je zaposlena v podjetju ski-sea (http://www.ski-sea.si/), ki je največji slovenski uvoznik in prodajalec motornih sani ter štirikolesnikov, pokrivajo pa tudi bivšo ˝Jugo˝ in njeno pisanje je pač pristransko...


Na strani Moto-magazina (http://www.moto-magazin.si/novice/javni_protest_uporabnikov_motornih_sani_v_sloveniji-21570.aspx) je pri taistem članku tudi podpisana:

Ksenija Povše
e-mail: [email protected]
tel: 041-612-222

Gorazd Gorišek, petek, 30. januar 2009, ob 18:42

Ooo, Ksenija je pa luštna punca. In meda ni samo zaposlena v tem podjetju, temveč je celo njegova generalna direktorica. Denar je res sveta vladar ...

Andrej jo je že povabil na sprehod, jaz pa bi jo kar do katere od gorskih koč. Morda še kam višje ... Prepričan sem, da nama bi uspelo brez motornih sani. Z Biserko se bom že zmenil, to me ne skrbi, večji problem bo Kseniji dopovedati, da je naravno okolje še kaj drugega kot urejeno smušičše z vso dodatno punudbo, ki bi ji ona dodala še neznosen hrup in smrad = motorne sani, saj je to običajna turistična ponudba v smučarskih središčih po Evropi - z izjemo Slovenije, kot je zapisala v javnem pismu.

Robert Dolinar, petek, 30. januar 2009, ob 19:25

Res skoda, da so se morali trgovci peljati pol ure od postelje, da so se lahko sankali.
Res kriminal, da so se zdravniki s simpozija morali vrniti ne, da bi se tam sankali.
Ali da je zaradi cudne drzavne zakonodaje o motornih saneh morda celo simpozij odpadel.
Ne morem verjeti, kako se vse to lahko dogaja,
in da moje mnenje ni vec vredno od prepricanja policistov.
Tudi ne morem verjeti, da ne upostevas mojih zelja, draga Drzava.
In Drzava naj mi koncno dovoli, da se sprehajam po vasem stanovanju, draga Gospa.

Tomaž Ogrin, sobota, 31. januar 2009, ob 03:23

""...prepoveduje kakršnokoli organiziranje voženj v naravnem okolju. To pomeni, da najverjetneje nekateri posamezniki, ki to spodbujajo želijo celotno območje Slovenije spremeniti v divjino, v kateri ljudje ne bodo imeli več prostora?""

Ljudje imamo največ prostora prav v divjini! Divjina je svoboda za duha in telo, za vse. Zavemo se našega Planeta in da smo del njega, da je bil že davno pred nami in si ga ne pustimo uničevati. Pridemo v divjino, v to katedralo Narave, v njeno tišino in dih, jo doživljamo, si naberemo optimizma, veselja, da živimo v takem raju in jo zapustimo nedotaknjeno, za naslednjič. In za generacije za nami.

Stroje pustimo doma, stroji ne poznajo duhovnosti in doživljanja.

Slovenija je majhna, še ohranjena (ali gospa ve, kaj je to ohranjena) in ne prenese množice strojev, ki Slovenijo kos po kos uničujejo. Avstrija je 4x večja, je blizu in izvolite tja!

Nehajte prodajati stvari, ki povzročajo spore in agresijo nad naravnimi vrednotami Slovenije!

Prave divjine pravzaprav nimamo. Zlobneži že vsakemu bolj mirnemu in naravno poraslemu kotičku Slovenije, brez motornih žag, rečejo divjina,izrekajo jo kot kletvico.

Igor Terzič, nedelja, 1. februar 2009, ob 14:00

Ja, človeku gre kar na smeh, ko bere vrstice vaše objave, ga. Povše. Po premisleku pa morda na jok, saj razloga za smeh ni več. Dejstvo, da razmišljate, kot ste zapisali in da se pri tem sploh ne zavedate, kaj govorite, je namreč tako žalostno, da za smeh pač ni več prostora.

A takšni, kot ste vi, pač obstajate. Seveda lahko "vi" "nam" rečete enako, a kljub temu bi se verjetno velika večina strinjala, da je vaše delovanje tisto, ki bi ga lahko označili za destruktivno, delovanje "nas", ki vas komentiramo, pa kot poskus preprečiti "vam", da uničite tisto, kar bi bilo vredno ohraniti. Vi branite svoj ekonomski interes, mi pa to, kar vaš interes uničuje.

Vse skupaj je zelo podobno debati o kadilskem zakonu. Prav neverjetno je bilo poslušati kopico uglednih in spodobnih ljudi, s kako neumnimi argumenti so branili svojo pravico zasmrajevenja svoje okolice. In niti ena, niti druga stran ni mogla druge prepričati. Na srečo smo tokrat prevladali nekadilci in kadilci so se morali ukloniti.

In tudi pri tej temi je enako. Če bomo imeli srečo, bomo zagovorniki ne-uporabe motornih sani močnejši od vas in bomo tako uspeli ohraniti, kar je treba ohraniti. Če pa bo prevladala logika "vašega" kapitala, pa nam žal to ne bo uspelo.

Naše edino orožje je naša beseda in zato prijatelji somišljeniki: pišite in govorite čim več. Ne se le strinjati v svojih mislih ali v prijateljskih krogih, temveč to tudi povejte javno! Le tako nam lahko uspe še nekaj časa ohraniti zimsko idilo naših krajev!

Ksenija Povše, nedelja, 1. februar 2009, ob 18:01

Sem prebrala vaše komentarje in sem zelo razočarana, saj sem prvič na vaši internetni strani, da tako omejeni ljudje kot ste vi, v Sloveniji sploh obstajajo - moram iskreno povedati da na srečo s tako omejeno mislečimi ljudmi še nisem imela opravka in upam, da bo tako tudi v bodoče ostalo.

Glede na vse napisano z vaše strani sploh ne vem če ima smisel, ampak se bom vseeno potrudila in vam še enkrat objasnila, da ni naš namen, da bi se z motornimi sanmi vozili po gorskih planinskih poteh, kjer najverjetneje vi hodite, temveč samo, da nam država zakonsko omogoči, da se lahko pripeljemo s sanmi do gozdnih poti, kjer pa nam je vožnja že tako dovoljena ter do kategoriziranih in nekategoriziranih cestišč,ki so v zimskem času zaradi snega neprevozne in se javni cestni promet na njih v tistem času ne odvija- poleti pa se po njih tako vozite z vašimi vozili vi, ki hodite nabirati gobe,...

V kolikor ne veste vam obrazložim, da obstajamo tudi ljudje, ki smo drugačni od vas in nas veselijo tudi druge stvari in sem izredno vesela, glede na vaš način mišljenja, da sem ena izmed teh drugih-kot nas vi označujete uničevalcev vaše prečudovite neokrnjene narave ( ampak gospodje in gospe, tudi jaz sem državljanka te države in prosim, da si našo lastnino ne lastite samo zase!) In še nekaj - kaj so uničile motorne sani v naravi ko so se peljale po gozdni poti? Mogoče so samo steptale sneg, kar je bilo samo dobro za divjad. Iz vseh vaših komentarjev ne znam razbrati kakšno je to uničevanje v naravi - razen smrada ki ga opisujete - ampak mislim, da ta smrad ( če ga je res toliko?) moti samo vas egoistične osebke, ki bi želeli v naši Slovenijo v naravi uživati najverjetneje sami in vas v vašem življenju najverjetneje moti vse ostalo, zato želite biti sami v naravi in znate komunicirati z hrasti, metuljčki,... in vas mi ostali ljudje motimo.

Sem pa zelo vesela, ker vem, da niso vsi planinci takšni, saj sem tudi jaz planinka in vam glede na vaše omejene komentarje povem, da hodim že več kot 10 let vsaj enkrat letno v švicarske Alpe Zermatt, kjer me nikakor ne motijo kolesarji, ki jih srečam celo nad 3500 m nadmorske višine, sem pa včasih zelo razočarana, ko vidim nekatere Slovence v zelo kvalitetni alpinistični opremi, ko se pripeljejo na Klein Matterhorn oziroma skoraj na Breithorn z gondolo - naredijo nekaj fotografijic v okolici Breithorna in se z gondolo odpeljejo nazaj v vasico Zermatt. Potem pa po vaših planinskih društvih razlagajo in se hvalisajo kako so osvojili 4tisočaka.
Isto zgodbico pa vam lahko povem iz lastnih izkušenj, da se ti isti Slovenci v dobri opremi pripeljejo na Schwarzsee z gondolo, potem pa najverjetneje res gredo do Hörlihutte in se nato v vaših društvih hvalijo kako so osvojili Matterhorn.

Prepričana sem, da ste vi eni od takšnih planincev, sem pa zelo vesela, da niso vsi planinci takšni, ker jih nekaj osebno poznam in kaj takšnega in v takšnem tonu ne bi komentirali.
Se mi pa zelo smilijo vaši delodajalci - zakaj pa raje ne bom več komentirala.

Glede vaših navedb - moje direktorsko mesto v podjetju Ski&Sea - pa vam povem, da se je nekdo moral zavzeti za nas več kot 3000 uporabnikov motornih sani, saj je večino teh sani prodalo naše podjetje, pa čeprav sem jaz poleg uporabnice motornih sani tudi planinka ter imam še druge hobije.

Mi imamo posluh do vseh ljudi ki so drugačni saj vsi živimo v naši res prelepi mali Sloveniji in lahko mi verjamete da je za vse nas dovolj prostora.
Lep planinski pozdrav! Ksenija

Igor Terzič, nedelja, 1. februar 2009, ob 20:29

Tudi če bi napisala: "G. Terzič, prav imate!", ne bi bolje potrdila tega, kar sem napisal...

Ne motite nas vi, temveč vaše naprave. Sem z Mb konca, kjer sankači dnevno uničujejo steze za tek na smučeh. Z argumentom, da nekje se pač morajo voziti (in tudi tega z DDV-jem sem že slišal - kaj je to vaša mantra?). En izmed njih, vodja konvoja treh sani, me je sredi belega dne na tekaški stezi skoraj povozil, nato pa hotel z mano fizično obračunati, ker se mu nisem dovolj hitro umaknil... Vsak dan, brez izjeme so gori in uničujejo trud, ki je vložen v pripravo teh stez... Posamezniki? No, potem ja pa dosti posameznikov, ki ne upoštevajo pravil...

Potobno, kot vi, se v ZDA sprenevedajo prodajalci orožja...

Še misel prijatelja, ki je prebral tisto vašo o DDV: "Kot bi si kupil Ferrarija, zanj plačal DDV, potem pa se razburjal, da po cestah ne smem voziti 300?!?"

Nekoč je bilo rečeno: "O gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj počnejo!" V tem smislu naj vam v imenu nas omejenih zaželim mnogo lepih trenutkov v vašem več kot očitno razsvetljenem stanju!

Marko Kern, nedelja, 1. februar 2009, ob 20:30

Ksenija,

motorna vozila v naravno okolje ne sodijo. S sanmi pozimi vozite, kjer se z drugimi motornimi vozili ne bi mogli. V zimskem času so neplužene ceste praktično naravno okolje. Namesto spokojnosti s svojimi stroji povzročate smrad in zganjate hrup. Ko omenjate ravno 'skrb' za lažje gibanje živali - motorne sani divjad plašijo. Ne samo živali, nas obiskovalce tudi. Ne samo plašijo, tudi ogrožajo.

O vašem posluhu do vseh (tudi drugačnih) ljudi veliko pove vaš pretanjen posluh do materinega jezika.

Vsekakor je dovolj prostora za vse. Za vse, ki se odgovorno obnašajo v naravnem okolju. Za ostale pa tolerance ne more in ne sme biti.

Gorazd Gorišek, nedelja, 1. februar 2009, ob 21:34

Vesel sem, da živim državi, kjer me kljub temu, da znam »komunicirati s hrasti in metuljčki,« delodajalec še vedno ni odpustil. Počasi bom začel verjeti, da res samo zaradi usmiljenja.

Ksenija, ne govoriva istega jezika. Nima smisla. Vsaka nadaljnja razprava je odveč. Še veliko lepih užitkov v gorah nad Zermattom vam želim. Mi, »omejeni, omejeno misleči in egoistični osebki,« kot ste napisali v vašem odgovoru, pa bomo rajši ostali kar v Sloveniji. Je lepše. Koliko časa še?

Marjeta Štrukelj, nedelja, 1. februar 2009, ob 23:56

Draga gospa Ksenija, vse kar bi še srčno želela od vas je:

1. Ne pišite več, ali se vsaj ne predstavljajte kot planinka, ker potem pa res ne bo milosti. V svojih vrstah si jaz običajno privoščim besedo brez dlake na jeziku in pri planincih sem še posebno dosledna… Tudi prvemu med enakimi (planinci) nisem molčala, ko je kvasil neumnosti in kvaril ugled organizacije, kateri pripadam. Zato nikarte, prosim…

2. Objavite prosim samo svojo fotografijo, ne tiste adrenalinske na saneh, tisto iz osebne…, rada bi vas zanesljivo prepoznala, če se slučajno srečava in vi ne boste imeli razpoznavne »mašinerije« ob sebi. Ker sem po naravi kar prijazno bitje, bi v nasprotju s svojo trenutno željo (da vam zavijem v…, no tudi z motorko bi se dalo…) prav prijazno poklepetala z vami. To res ne bi bilo prav. Nikoli si ne bi odpustila.

Sem že v svojem prvem komentarju povedala, da bi se dalo vsakemu vašemu stavku poiskati utemeljeno nasprotno trditev. Pa po vašem drugem oglašanju domnevam, da bi bilo to le izgubljanje časa, saj ne kažete namere, da bi dojeli, kako razen vašega denarja v tej deželi še kaj velja. Res pa je, da se čudim našim zakonodajalcem, ker jim sramotna zakonodaja na tem področju še ni pognala adrenalina v glavo, da bi si rešili čast in nekaj ustreznega skup »scimprali«, preden jih ljudstvo nažene na cesto. Žal je res tudi, da vrana vrani… Pa vseeno upam, da Korl (ljubkovalno, še brez zamere) dà kaj na čast in bo v najkrajšem času, recimo do poletja:

a) motorizirane pripomočke, ki so predmet vaše prodaje oz. sporne uporabe (štirikolesniki, motorne sani…) obvezno registriral
b) za upravljanje zahteval znanje in opravljen strokovni izpit
c) dovolil uporabo teh pripomočkov v Sloveniji izven poligonov izključno kot delovne stroje, za katerih namensko uporabo odgovarja podjetje, ki sme pri svojem delu take stroje tudi uporabljati (npr. GRS, GG, policija, smučišče…, lovci takih strojev verjetno niti ne bi želeli…),
d) z ločenimi registrskimi oznakami za osebno uporabo, ki bo na področju Slovenije strogo prepovedana (registracija je namenjena zgolj kontroli in registrirani preprodaji, pristojbine zajemajo samo stroške vodenja in administracije, ne pa tudi uporabe površin), razen na za to določenem poligonu, ki si ga uporabniki smejo zgraditi pod enako strogimi kriteriji, kot veljajo za vse okolju nevarne objekte (ste lastnik stroja, ki ga uporabljate izključno na poligonu in v tujini, kjer vam dovolijo, seveda)
e) in kaznovana z odvzemom lastnine v vseh primerih kršitev (denarne kazni so predvidene samo za kršitelje - uporabnike delovnih strojev)

Saj boste s prodajo še vedno zaslužili več kot mi, navadni »bukseljni« v čisto navadnih službah. Iskreno verjamem. In boste šli v tujino tekmovat ali vozit kar tako…, kakor vam drago. Zdaj pa recite, da nisem prijazna? Nestrpnosti normalni uporabniki narave v tem pisanju zagotovo niso opazili.

P.S. Verjeli ali ne, pri pregledovanju besedila se mi je nenamerno zapisala beseda »poligovnov« namesto poligonov. Čudno?

Emil Pevec, ponedeljek, 2. februar 2009, ob 05:10

Marjeta, gospa Ksenija, ki jo iščeš se 'skriva' pod tole podobo:
- http://www.ski-sea.si/files/o_podjetju/zaposleni/ksenja_povse.jpg
- http://www.avtomobilizem.com/modules/articles/image.php?id=4995&size=2
Se pa bojim, da gospa 'planinka' ne bo hotela klepetat s tabo ... no, saj pri 120 dB je res težko ... Ampak če se bosta srečali, ji pa le povej (še v mojem imenu), da je za 'planinko' namreč prava sramota, da je šele sedaj "prvič na vaši internetni strani".

No, z omejenci je pokazala svoj pravi obraz. Pa s tistim Zermattom tudi. Pravzaprav je s svojim 'živčnim odgovorom' nastavila ogledalo sebi!

Ampak po drugi strani je pa le treba priznat: 'planinka Ksenja' je (razume se da nevede) napisala enega boljših humorističnih prispevkov v zadnjem času (to da prispevek obupno kliče na delo lektorja je nesmiselno opozarjat, kajne?).
Tako ali drugače ste njene domislice že omenili - meni pa bodo za vedno ostali v spominu njena rekreacija na motornih saneh, obiskovanje 'pozimi nedostopnih' koč z motornimi sanmi, izredna požrtvovalnost motornih sankačev pri utrjevanju gazi za divjad, ... HAHA

Zoran Gregorčič, ponedeljek, 2. februar 2009, ob 06:56

Gospa planinka misli drugače od nas, na kar ima vso pravico. Mogoče nas bo celo vprašala kdo smo mi, da tako skačemo v luft. Dokaj upravičeno, saj "prvi planinec" Ekar na to samo molči. To je po svoje dobro, ker takrat ko molči, planinski organizaciji naredi še najmanj škode. Za nas to ne velja - naredili smo toliko negativne reklame (ki je kot vemo boljša kakor nobena),da sedaj pol Slovenije ve, kam po motorne sani.

Aleš Zdešar, ponedeljek, 2. februar 2009, ob 10:18

Problem je v našem odnosu do narave. Že davno smo ga izgubili, nekateri bolj, drugi manj. Večinoma imamo naravo za poligon, kjer izvajamo rekreacijo. Pri tem pa je jasno velika razlika ali izvajamo naravi prijazno ali naravi škodljivo rekreacijo.
Gospa Ksenija je mnenja, da narava nima čutov, da ne sliši, ne voha, ne vidi, skratka ne živi. V resnici je seveda povsem drugače, veliko število organizmov ima mnogo bolj razvite čute od človeka, ker morajo preživeti v precej bolj zahtevnem okolju, kot je naša dnevna soba.
Zato bi vprašal gospo Kenijo, kako bi se počutila, ko bi skozi njeno dnevno sobo dnevno divjalo 3000 motornih sani, ona pa bi njihov zvok občutila 1000-krat močneje kot ga običajen človek? Odgovor je sicer na dlani, ampak vseeno ...
Če bi narava znala govoriti in se braniti, potem te debate o motornih saneh sploh ne bi bilo.

Iztok Jug-Petač, ponedeljek, 2. februar 2009, ob 11:24

Prijetno zimsko branje komentarjev. Tipična slovenska mentaliteta, "kvazi naravovarstvenikov".Zavist. Po domače se sliši na - foušija.

Miha Glavič, ponedeljek, 2. februar 2009, ob 13:22

Foušija??? No, pri nas sicer rečemo favšija, pa to ni bistveno. Kdo pa je komu kaj favš (fouš, fauš)???

Morda naravno okolje (in živa bitja) sankačem, ki povzročajo hrup in smrad???

Vprašajte živali, če so res!!!???

Lp, Miha Glavič

Marjeta Štrukelj, ponedeljek, 2. februar 2009, ob 17:58

Pohvaljeni, g. Iztok Jug-Petač, še eden, ki si upa iz anonimnosti priznati svojo omejenost, korajžen fant, ni dvoma.

Res, sama foušija me je, a ne tukaj, na tem mestu…. Poleg tega imam eno navado, da jaz vedno dosledno, kadar nekomu kaj »zavidam«, izrečem natanko tele besede: »Moja iskrena fovšija!«, kar običajno pomeni, da mi je ljubo, da moj sogovornik uživa v čemerkoli že in mu od srca privoščim, saj se tudi sama prištevam med velike »uživače«, le da računa za moj užitek ne plačujejo nemočni, prikrajšani ali kakorkoli oškodovani ljudje ali druga živa bitja.

Res je tudi, če bi jaz imela toliko denarja, kot ga imate vi, bi me motorne sani in štirikolesniki prav nič ne mikali, morda celo iz tega dejstva veje vse moje nerazumevanje, kdo bi vedel? Res sem samo »kvazi« naravovarstvenik (jaz bi sebe imenovala naravoljub), saj nimam nobene izobrazbe s tega področja, nobena figa miga še ni padla od mene, da bi bilo področje naravovarstvene zaščite v praksi boljše, skratka od mene samo »jok in stok«. Hvala, ker ste mi odprli oči. Torej hajd nad tiste, ki so plačani, da vas ustavijo oz. spametujejo!

Andrej Stritar, ponedeljek, 2. februar 2009, ob 19:27

Ponosno in z največjim veseljem se javno pridružujem klubu neverjetno omejenih ljudi, kakršni se oglašamo v tej razpravi!

Ne bom ponavljal vseh ogorčenih ugotovitev, ki jih je sprožilo pismo gospe Ksenije, saj ste že drugi povedali vse kar se povedati da. V njen svet sem sicer nekajkrat že "padel", ko mi je v roke prišla njihova razkošna revija, polna vzhičenih člankov o super-duper strojih, s katerimi se da tako fino "rekreirati" v naravi. Ni mi bilo jasno kdo pravzaprav to bere, kdo ima toliko denarja, da ga trati za tako nekoristne reči kot so taki sankaški monstrumi ali pa tisti trapasti štirikolesniki. Zdaj pa vidim, da je takih motornih sankačev že 3000 in da očitno obstaja v Sloveniji dovolj klientele z veliko denarja za tovrstno "rekreacijo".

To pa mi ponovno potrjuje moj strah pred usodo naše lepe dežele!

Punce in fantje s tega foruma, mi smo v veliki manjšini (pač omejeni ljudje v očeh Ksenije in podobnih)! Le malo nas je, ki se zavedamo kako dragocena je narava Slovenije in kako hvaležni smo lahko našim prednikom, da jo imamo še tako ohranjeno. Poglobite se malo v vsakodnevno dogajanje, pozorno sledite kaj se dogaja: od vsepovsod se stopnjujejo pritiski po novih in novih posegih v naravo, saj je vendarle treba spodbujati gospodarski razvoj. Koliko je županov, ki bi se zavzemali za ohranitev narave bolj kot pa za novogradnje? Zakaj pa menite, da novega zakona o TNP ni in ni? Saj ga nihče pravzaprav noče! Deklarativno že vsi govorijo kako fino je imeti lepo naravo, ampak ko pride do konkretnih zadev, pa seveda vsak gleda le svojo sebično korist.

Mislim, da se pravzaprav pogovarjamo o kulturnih vrednotah. Neokrnjena narava, divjina okoli nas, je nekaj največ vrednega kar imamo v tej naši lepi deželi. To je zagotovo lahko eden od temeljnih kamnov kakovostnega življenja nas in naših potomcev. Dokler bomo znali uiti iz napornega vsakdana v mirno divjino in se vsaj za nekaj ur zliti z njo, bomo živeli zelo kakovostno. Sam sem prepričan, da nič umetnega, noben fitnes, noben wellnes, nobena žičnica ne more nadomestiti malo zdravega potenja v vetrovnem zelenju stran od mest, cest, hrupa oziroma kakršne koli civilizacije.

Seveda pa so možne tudi drugačne rešitve: popolna urbanizacija, popolna podreditev vse narave gospodarskim potrebam, popolna izraba vsega območja Slovenije za vse vrste "rekreativnih" dejavnosti, da bo le dobičkanosno. Spremenimo to deželo v Manhattan! Naj bo vse pozidano, zaprimo se v svoje betonske kletke, razmigavajmo svoje mišice zgolj v kleteh ob pogledu na velike televizorje, s katerih nam praznijo možgane z raznoraznimi neumnostmi in se prekladajmo drug do drugega zgolj v kovinskih škatlah ali pa z jeklenimi konji med jajci!

Upam, da tega ne bo, saj nas je vendarle nekaj na tem forumu in okoli nas, ki nas je tega strah.

Nekdo je že napisal, da je treba biti glasen! Prav ima! Divjino je treba častiti kar naprej in vsepovsod, nikoli ni dovolj. Samo s širjenjem zavedanja o dragocenosti ohranjenega okolja ima to še nekaj možnosti. Sicer nam ga bodo povozile razne Ksenije, pozidali pa kar naši župani! Saj Ksenije in njenih kupcev ne bomo prepričali, ampak važno je, da prepričamo tiste, ki še slišijo malo klica divjine v sebi kljub neznosnemu hrupu okoli nas. Njih je treba zbuditi!

Robert Dolinar, ponedeljek, 2. februar 2009, ob 22:38

Ko je med Starimi Grki, ki so izzumili idejo o demokraciji ter politiki kot poti do skupnega dobrega, prišlo do napetosti, se je pričela debata. Argumentirati je pomenilo izpostaviti lastne razloge v sodbo drugim. Neumen je bil kdor ni predstavil lastnih argumentov.

V zgornjih odzivih na članek “Uporaba motornih sani v Sloveniji” je gotovo precej ironije. Tudi slednja Starim ni bila tuja. Služila jim je pri komentarju določenega dogodka oziroma odzivanju na določene besede ali dejanja članov družbe. V resnici so se skozi ironijo najprej odmaknili od samih sebe ter od navideznega naslovljenca. Kdor je nasprotne argumente, čeprav začinjene z ironijo zavrnil kot napad na lastno osebnost namesto da bi bolje podprl svojo trditev, je veljal za nespametnega.

V našem prostoru je v zadnjem času v navadi, da se, ko pride do manjšega ali večjega spora, namesto argumentov predstavimo z lastnimi čustvi. Slednja se najprej vsujejo na posameznika, ki ga vidimo kot nasprotnika, potem pa še na Slovence kot narod. Nikakor ne pozabimo omeniti tisto za kar menimo, da je za ta narod značilno. V upanju potrditve pravilnosti lastnega prepričanja radi navedemo nek drug narod, običajno zahodno ali severno evropski, za katerega pač menimo, da nam bi moral služiti kot model. Svoj zagovor začinimo z modno trditvijo, da se s takimi Foušljivci, Slovenceljni ali Slovenčki res nima smisla ubadati. V prepričanju, da smo mi sami drugačni ter upanju, da smo drugemu povedali vse kar mu gre, se naša čustva umirijo.

Kakorkoli že, prepričan sem, da nam nenehno samoocenjevanje ter ponavljanje fraz o našem značaju, ki naj bi bil tipično negativen, ne pomaga k ničemur, še najmanj pa k razrešitvi problema zaradi katerega naj bi se ta ali ona debata sploh pričela. Nenazadnje upam, da verjamemo, da imamo res kaj pokazati, kaj lastnega domisliti in kaj svojega ohraniti.

Iztok Jug-Petač, torek, 3. februar 2009, ob 13:34

En kup nakladanja, kot kekci v parlamentu. In čudovit stavek gospe Marjete " le da računa za moj užitek ne plačujejo nemočni " ki ga v trenutku demantiram.
Plačujem račun za VAŠ užitek, meni ga ne pustite uživati, kajti samo motorne sanke in štirikolesnik mi omogoči včasih (vsekakor pa maj-krat kot vam) umik v samoto. Z tem invalidskim vozičkom, ki ga imam ta trenutek pod seboj, pač ne gre.Žal.
In vesel sem, da mi tehnika pri tem pomaga.
Korajžnim omejenost pomaga videti zadevo z več strani, ne samo z ene, kaj ne da gospa Marjeta.

Marjeta Štrukelj, torek, 3. februar 2009, ob 15:26

Iskreno se vam opravičujem, spoštovani g. Iztok Jug-Petač.

Ne poznam vas osebno, pa sem ob vašem prvem komentarju pomislila na še enega objestneža, ki mu iz vseh žepov maha denar, na naravo in sočloveka pa se ne ozira. Priznam, premalo široko sem razmišljala ob naštevanju izjem, ki bi takšna vozila smela uporabljati, ker okrajšava »npr.«, ki sem jo uporabila pred naštevanjem še zdaleč ne da niti slutiti, da bi lahko bile tam tudi invalidske organizacije oz. njeni posamezniki. In iskreno tudi mislim, da bi zakonodaja morala te izjeme upoštevati, ampak res izjeme, da ne bodo tako površni, kot sem bila jaz. Za ostalim pisanjem pa seveda stojim. Kekci gor ali dol… Žal mi je samo, da nisem dovolj strokovno podkovana in je vse pisanje res le odraz čustvovanja, o čemer je pisal g. Dolinar.

Tudi jaz sem vesela, da vam tehnika pomaga. In ker tudi meni ni z rožicami postlano, kar se zdravja tiče, samo v kategorijah morda nisva skupaj, si še posebej želim, da bi sprejeli moje iskreno opravičilo.

S spoštovanjem Marjeta Štrukelj

Dejan Inkret, torek, 3. februar 2009, ob 16:21

Opravičilo gospe Marjete je samo po sebi hvalevredno dejanje, a ničesar ne rešuje.
Prav vsak med nami ima neke omejitve in z njimi se mora naučiti živeti. Tu je bilo z istega naslova prelitega že veliko žolča, tudi zaradi vožnje s štirikolesniki in gradnje cest v neokrnjeno naravo.
Ne gre za to, kdaj in komu delati izjeme. Ker izjem NI in jih ne sme biti, pa naj se sliši še tako kruto. Če se cesta naredi ali vožnja enkrat dovoli, se za vse. Če bomo dovolili promet in potegnili ceste do zadnjih kotičkov, ki bodo posledično kmalu pozidani, nihče več ne bo hotel tja, niti s štirikolesniki ali motornimi sanmi.
Prosim, naj teh besed nihče ne interpretira, kot da se kdo na koga spravlja, da ne bomo zašli v žuganje z neko diskriminacijo. Zato se tudi ni potrebno izpostavljati, ker ne gre za to, kako spraviti nekaj invalidov na Uršljo goro ali s sanmi čez Pohorje, problem je, ker hoče potem legalno to početi tudi tri tisoč drugih. Če jim bo ugodeno, bo to konec problema in ostale bodo le še stare razglednice.

Iztok Jug-Petač, torek, 3. februar 2009, ob 16:38

"Ker izjem NI in jih ne sme biti, pa naj se sliši še tako kruto."

Žal izjeme so. Z registriranim štirikolesnikom se povsem legalno peljem po gozni cesti, kakršne uporabljajo večina uporabnikov tega foruma, ko pa zapade sneg se po zakonu z motornimi sankami ne smem peljati po isti cesti, ker žal sanke niso registrirane, poleg tega pa sem v prekršku, ker cesta tudi ni splužena in sem tako rekoč že v naravnem okolju.

Iskreno opravičilo gospe Marjete z veseljem sprejemam. V tolažbo vsem, ki ste "nabrušeni" proti motorizaciji pa sporočilo, da vas mnogi, ki rinemo v mir upoštevamo vsaj tako, da se vozimo (za dušo, ne zaradi izživljanja) med tednom, ko ste v službi.
Kdor zna narediti razliko med divjaki in (če se lahko tako izrazim) nedivjaki, se neka komunikacija vzpostavi brez problema, tako tukaj, kot na terenu.
Dejan, Uršlja gora je bila napaka, ki je pač ne ponavljam več.
Se pa povsem strinjam z " izjem ni ", kar se tiče vožnje v naravnem okolju. Tja ne sodi motorizacija.

Iztok Snoj, torek, 3. februar 2009, ob 18:05

Andrej me je spomnil tudi na »našega« dragega župana, ki je začel preganjati vrtičkarje. Veliko ljudi je zadovoljnih z malim koščkom narave, recimo vrtičkom. Ne potrebujejo štirikolesnikov in motornih sani, da bi se veselili z naravo. Tudi na stara leta ne. Svojim zmožnostim primerno. Znajo. Znajo iti na sprehod v gozd in so pri tem zadovoljni. Znajo samo sedeti v parku, ker ne morejo več hoditi in biti vseeno srečni. Znajo poslušati ptičje petje v krošnjah nad glavo.

Marjeti bi le dodal, da ne vidim razloga po opravičevanju. Iztokov "Plačujem račun za VAŠ užitek" sem razumel, kot da smo mi (ali ste vi krivi njegove invalidnosti. Te krivde ne prevzemam nase.

Žiga Kleindienst, torek, 3. februar 2009, ob 19:53

saj ne morem verjet! vsi ki imate toliko proti vožnji z motornimi sanmi. Kaj pa vi, a vsi ko se odpravite u hribe greste iz doma peš?? niti eden tako d ko se z avtomobili pripeljete na parkirišča pod planinskimi kočam ravno toliko onesažujete naravo kot mi. nemore vam pa pomagat če vas obdaja tako velika "foušarija" da imate toliko za povedat čez nas, ki na drug način naredimo nekaj zase. naj vas ne bo sram, enostavno povejte da si takih užitkov ne morate privoščiti pa bo!
tudi druge države imajo "neokrnjeno naravo" adijo!

Iztok Jug-Petač, torek, 3. februar 2009, ob 20:13

"Te krivde ne prevzemam nase."

Se popolnoma strinjam, jo tudi niste zmožni, kajti za razliko od gospe Marjete ne ločite divjakov in frajerjev na motornih saneh od tistih, ki jih uporabljamo malce drugače.
Ampak imate prav, vse se mora dati v isti koš.Tudi pohodnike, ki pridejo iz doline peš in tiste, ki se pripeljejo do rampe, če ne celo koče.
Ali pač ?

Dejan Inkret, torek, 3. februar 2009, ob 20:23

Tole je bilo nepotrebno!
Zadeva se je popolnoma umirila, prišli smo na nek spodoben nivo in našli pravo nit - dokler je Iztok S. ni ponovno razpihal z namernim provociranjem.

Marjeta Štrukelj, torek, 3. februar 2009, ob 22:07

"Plačujem račun za VAŠ užitek" zagotovo ni pravi izraz, ki bi ga smel kdo nasloviti na mene, (razen mojih najbližjih, ki mi pomagajo, da včasih uresničim želje, ki bi jih sama ne zmogla), a menim, da g. Iztok Jug-Petač ni mislil, da smo mi krivi njegove invalidnosti, ampak je hotel povedati, da bi z doslednimi prepovedmi njemu oz. invalidom onemogočili obisk narave, saj ne more/jo hoditi s svojimi nogami.

Ne mislim, da je dovoljena vožnja invalidom brez omejitev, kjerkoli in kadarkoli. Kje in kako je seveda predmet strokovnega odgovora, ki ga žal jaz s svojim pomanjkljivim znanjem ne morem dati.

Seveda je potrebno živeti z omejitvami, ki so nam dane. Veliko poguma in dobre volje je lažje pridobiti in vzdrževati v sredini, ki je razumevajoča, se je pripravljena dogovarjati, videti več in drugače. Ampak zahtevati nesprejemljivo (naravo naših otrok)… Pri najboljši volji Ksenije in njej podobnih ne morem razumeti, ne, ne, saj razumem jih, SPREJETI JIH NE MOREM.

Torej, draga Ksenija, ali res mislite, da ste prikrajšani, če bi vas omejili na poligone? Vi se v nasprotju z g. Jugom v naravo lahko sprehodite, tečete… Vi ste z zavzemanjem za 3000 lastnikov največja ovira tistim uporabnikom, ki naprave zares potrebujejo - s plačanimi davščinami ali brez…

Tako, da se mi predvsem poziv k zdravi pameti, restriktivni zakonodaji pri poseganju v naravo in njenemu izvajanju zdi v tem hipu edina pot. Ta restriktivna zakonodaja ni maščevanje, fovšija ali kar je še nizko produktivnih čustvovanj, temveč samozaščitna kulturna oblika samoodpovedovanja in sobivanja, namenjena preživetju, ne le naše generacije…

P.S. Vidim, da je med mojim pisanjem padlo še nekaj pripomb, vseeno objavljam.

Andrej Erklavec, sreda, 4. februar 2009, ob 08:28

Ko prebiram vse te komentarje sem pomislil, saj to ni res, pa je. Dobil sem občutek, da bi nekateri želeli opredeliti ljudi na bele in črne. Tudi sam sem imetnik in s tem uporabnik motornih sani, torej spadam med tiste "črne". Ker se somišljeniki veliko družimo in o tej pereči problematiki tudi pogovarjamo, bom komentar napisal v množini oziroma v imenu večih "črnih". Živimo v 21. stoletju. Haloo. Od kamene dobe do danes je tehnologija zelo napredovala. Danes imamo raznovrstne avtomobile, avtobuse, kamione, razna motorna plovila, velika in mala motorna letala, razno težko in lahko motorno gradbeno mehanizacijo, motorne žage in vrsto drugih uporabnih pripomočkov na motorni pogon.Tako tudi motorne sani. Prepričani smo, da si tudi "beli" danes ne znajo predstavljati življenja brez teh tehnoloških dosežkov. Ne verjamemo, da samo hodijo ali kolesarijo, da samo veslajo, da letijo samo s pomočjo vetra, da ne gradijo z ročnim orodjem in samokolnico, da ne sekajo dreves samo s pomočjo sekire itd. Toda motorne sani, uf groza. Te smrdijo in brenčijo in delajo neverjetno škodo. Nismo vsi "črni" objestneži, divjaki in neobzirni dirkači. Mi se z njimi ne strinjamo. Naj pojasnimo vsem nevednim, da se motorne sani uporabljajo za prevoz raznovrstnega blaga do težko dostopnih koč ali gostinskih objektov (kamor bodo beli prišli peš in z zadovoljstvom kaj pojedli in popili), za prevoz ponesrečencev, za opravljanje raznih del na nedostopnih krajih, za krmljenje gozdnih živali, za pomoč pri raznih zimskih športih (priprava tekaških in alpskih prog, snemanje prireditev),kakor tudi za šport in rekreacijo. Kakšna rekreacija nekaj, lepo vas prosim, saj samo sedijo in se vozijo. Naj vam pojasnimo, da po eni uri intenzivne vožnje z motornimi sanmi ali z motornim vodnim skuterjem občutimo prijetno utrujenost po celem telesu, saj pri vožnji deluje veliko mišic. Vredno je poizkusiti.
Motorne sani uporabljajo tako gostinci, smučarski in drugi delavci, reševalci, invalidi, lovci, tekmovalci, kakor tudi posamezniki, ki v tem uživamo.
Pred mnogimi leti, so se nekateri zgražali in prepovedovali snežne deskarje. Danes skupaj s smučarji enakovredno uživajo na snegu. Deskanje je postala tudi olimpijska športna disciplina, v kateri naši tekmovalci dosegajo vrhunske rezultate. Naši tekmovalci dosegajo izvrstne rezultate na tekmovanjih z motornimi sanmi, vendar žal samo v tujini. Med nami uporabniki motornih sani so posamezniki tudi pohodniki, planinci, alpinisti, smučarji, deskarji, zdravniki, poslovneži, vsestranski športniki, torej enaki ljudje kot "beli". Zavedamo pa se, da so med nami tudi tisti objestneži, divjaki in neobzirneži. Toda tudi pri belih se najdejo izjeme, ki puščajo smeti vsepovsod, ki nabirajo prepovedane rastline in drugače povzročajo škodo v naravi in tudi v vsakdanjem življenju poznamo kršitelje v prometu in druge kriminalce. Ej, takim je potrebno stopiti na prste. Ne pa kar na splošno vse prepovedati. To ni rešitev.

KAJ NE ŽELIMO:
- povzročati kakršnokoli škodo v naravi
- plašiti in ogrožati gozdne živali
- uničevati podrast pod debelo snežno odejo
- ogrožati smučarje in deskarje
- ogrožati pohodnike, ki hodijo po brezpotjih
- z vožnjo vznemirjati kogarkoli

KAJ SI ŽELIMO:
- mirno uporabo sani po določenih površinah in pod določenimi pogoji
- da nas neupravičeno ne preganjajo organi pregona
- da nas ne uvrščate vsevprek v "objestneže"
- da lahko po potrebi priskočimo na pomoč
- da živimo v simbiozi z neuporabniki in nasprotno mislečimi
- da pomagamo odkrivati kršitelje

STRINJAMO SE:
- da se pripravi enakovreden zakon o uporabi motornih sani
- da registriramo motorne sani zaradi lažjega prepoznavanja
- da bi uporabniki morali imeti opravljen A ali B izpit za motorna vozila
- da bi bila obvezna uporaba zaščitne čelade
- da se organiziramo in s tem učimo in obveščamo člane

DEJSTVO JE:
- da smučarji in deskarji večkrat dosegajo večje hitrosti kot uporabniki motornih sani, kljub temu, da nam tehnologija to dopušča
- da so nesreče z motornimi sanmi v primerjavi s smučarji in deskarji nične
- da je nesreč med gorniki in alpinisti žal bistveno več
- da je emisija izpušnih plinov v primerjavi z ostalo motorizacijo zanemarljiva
- da so motorne sani velikokrat nepogrešljivo prevozno sredstvo
- da se motorne sani uporabljajo izključno takrat, ko je dovolj snega

Zato pozivamo VSE. Ne bodimo črni in beli. Pomagajte nam s pravimi predlogi pri oblikovanju obojestransko, zadovoljivem zakona. Vaše sodelovanje bo obrodilo bistveno več sadov, kot samo enostransko nasprotovanje in negodovanje. Bodimo realni. Bodimo vsi enaki, prijazni zeleni ali rumeni, kakorkoli že.
S skupnimi močmi nam to lahko uspe, saj ste tako kot mi, tudi vi čisto "fajn" ljudje.

Prijazen pozdrav prav vsem.

Marko Kern, sreda, 4. februar 2009, ob 10:23

---------------
KAJ NE ŽELIMO:
- plašiti in ogrožati gozdne živali
- z vožnjo vznemirjati kogarkoli

KAJ SI ŽELIMO:
- mirno uporabo sani po določenih površinah in pod določenimi pogoji
---------------

Vprašanja. Kako naj bi to zgledalo v praksi. Vse tri točke. Pravzaprav je vse odvisno od zadnje točke: KJE, kdaj, kako?

Stanje, kot je sedaj, je očitno nevzdržno za vse.

Iztok Snoj, sreda, 4. februar 2009, ob 12:13

Kot Iztok S. se sprašujem, ali sem komentiral žaljivo (oz. uporabljal slabšalne osebne karakteristike), sem morda napisal kaj drugega negativnega?

Tole lepo misel sem včeraj zvečer mimogrede ujel na nekem radiu, gotovo je namenjena nam vsem: "Naj vas obsije žarek dobrote."



Janez Marolt, sreda, 4. februar 2009, ob 13:24

Malo več strpnosti bo potrebno na obeh straneh.
Je pa dejstvo, da ni problem samo v motornih sankah in štirikolesnikih, pač pa so tu še motokros motorji in pa terenska vozila.
Sam se imam za ljubitelja gora in narave in me zelo moti, ko me na kakšnem turnem smuku preseneti iza ovinka kak divjak, ki se mu komaj umaknem in ga potem voham še dolgo zatem ko zgine z obzorja. Ampak dejstvo je, da je že toliko in toliko teh vozil in vsako leto jih bo več, zato je potrebno urediti vožnjo za vsa ta vozila.
Ne moremo kar prepovedati vožnje. Potrebno bo najti sporazumno rešitev. Motorni smukači in ostali prav tako uživajo v svojem početju kot mi uživamo v naravi in gorah. In imajo pravico. Nekaj zasneženih cest jim bo potrebno odstopit v zameno pa bomo dobili nekaj poti, kjer jih ne bomo srečevali. Po moje bo treba reševati situacijo na tak način.



Filip Vidmar, sreda, 4. februar 2009, ob 14:21

Iztok S.:
"Tole lepo misel sem včeraj zvečer mimogrede ujel na nekem radiu ..."

Verjetno na Radiu Ognjišče, lahko pa seveda tudi na nacionalnem radiu, saj občasno med njima ni druge razlike, kot da ima prvi očitno boljšo oddajniško mrežo in večjo pokritost Slovenije, vsaj po mojih popotniških izkušnjah.

Filip Vidmar, sreda, 4. februar 2009, ob 14:32

Janez Marolt:
"... in ga potem voham še dolgo zatem ko zgine z obzorja."

Ja, res je morda voznikom teh naprav težko verjeti, da je to hudo. Ko se odpraviš na pohod v naravo na osnovi svojih moči, široko zajemaš čist zrak v pljuča, da bi jih s tem tudi malo očistil vsakodnevnega smoga ... in ti dizelski izpuh pljuča dobesedno zaloputne in bi bilo vseeno, če sploh ne bi odšel od doma.

Motoristi (taki in drugačni) bi morali upoštevati pravilo, da mora močnejši varovati šibkejšega, ker obratno običajno ni možno. Pa da ne začnem govoriti o empatiji.

Marjeta Štrukelj, sreda, 4. februar 2009, ob 15:20

G. Andrej Erklavec, brez zamere, ampak res je le, da so vaše naprave namenjene prevozu v kraje oz. razmere, kamor mi »beli« z našo tehniko ne moremo, hoteli ali ne. In je v tem pogledu narava varna pred nami, hoteli vi to verjeti ali ne.

Ne moremo si predstavljati, kaj je to samoomejevanje z namenom preživetja lastni in še kakšni generaciji za nami, kajne? Ne znamo se ustaviti z namenom, da bi videli korak dlje. Za božjo voljo, to ni odpovedovanje tehniki, to je zrel odnos do tehnike. Ne recite mi, da vozite sani zaradi razgibavanja mišic, tudi jaz ne hodim v gore zaradi tega.

Ko sem pred časom zagledala odvrženo otroško plenico na lepi gozdni poti v Trenti, nedaleč od spomenika poetu Julijcev, me je popadel tolikšen bes, da se od takrat sprašujem, zakaj taki packi kar takoj ne vržejo v zid otrok, ki se jim rodijo? Prihranili bi jim dosti gorja, sebi pa omogočili lagodno življenje brez omejitev in odpovedovanja. Da kaj takega lahko naredi odgovoren starš?

Robert Dolinar, sreda, 4. februar 2009, ob 17:52

Gotovo ni nič takega zakonsko določiti, da so omenjena vozila na področju Slovenije primarno namenjena policiji, reševanju, nujnemu dovozu ipd. Za vse to naj bi bile pristojne točno določene službe.

Če se spozna, da tovrstna vozila lahko olajšajo življenje invalidnim osebam, se tudi to zakonsko uredi. Tako kot parkirišča. Eden od znakov zrele družbe je, da ta omogoči olajšave tistim ki so za to upravičeni.

Če želimo, da bodo slovenski tekmovalci, ki zmagujejo v tujini, lahko zmagovali tudi doma, potem pač zgradimo poligone za treninge in za tekme. Tako kot jih imajo motokrosisti. Med slednjimi so tako rekreativci kot tekmovalci.

Nisem prepričan, da bi bil z registracijo teh vozil ves problem rešen. Vozila bi bilo tako laže prepoznati, to pa še ni opravičilo, da bi se potem vozili kjerkoli bi se hoteli. Brez tega, da se nadzora ne prepusti posameznim „gozdnim čuvajem“ verjetno ne bo šlo.

Da ne bo prihajalo do zmerjanja z „vandali“ ali s „pješaci su dosadni i spori zato jih obori“, oziroma do nepotrebne jeze enih in drugih, je potrebno poskrbeti, da se planinec in motorni sankač med svojo prostočasno dejavnostjo ne bosta srečevala. Njuna pristopa do rekreacije sta pač različna tako kot sta različni njuni dejavnosti. Šele potem, ko bosta vedela kje je prostor za vsakogar od njiju, bosta šla tudi skupaj na kavo.

Verjetno se vsi strinjamo, da je pri tej debati vendarle najpomemebneje kako najti prostor za vse nas, predvsem pa za tiste, ki nas bodo preživeli. Torej naše zanamce in naravo samo.

Iztok Jug-Petač, sreda, 4. februar 2009, ob 18:32

Prostora je dovolj, samo kaj ( tako jih imenujem jaz), ko so kvazi naravovarstveniki proti vsemu.
Link kako delajo sosedje. Pri nas ni nobenih možnosti za kaj takega !
Tukaj bi si marsikateri dal duška.

http://www.bayernquad.de/2009/fotos09/gap/iqass/iquass2009_gap.html

Registracija sank in določitev pogojev vožnje v skladu z CPP pa je prav gotovo rešitev !

Tomaž Ogrin, sreda, 4. februar 2009, ob 18:46

Jaz bi šel strašno rad zares plezat poleti in pozimi pa sem omejen s svojimi premajhnimi sposobnostmi, fizičnimi in psihičnimi ter znanjem in poznavanjem in ne grem. Izberem kaj drugega. Vsekakor niso manjše fizične zmožnosti noben razlog, da bi nekdo lahko vozil pozimi sani za rekreacijo, kjer bi hotel.

Če se ne motim, je nekdo pokazal, kam vse se pride peš (na najvišji vrh Evrope), brez celotnih nog.

Rekreacija na vozilu ni fizična rekreacija, ki je tista zdravstveno pripoznana za zelo koristno. Tisto o tresenju pozna vsak šofer, ko še ni bilo super blažilcev na sedežih in kabin, ločenih od podvozja z blažilci. In vsak traktorist in voznik delovnih strojev. Odtod so tudi poškodbe iz dela. Hrbtenica, ipd. Ta tudi na saneh trpi in še kako. Ponesrečenih ne vozijo na saneh ravno zaradi tega. Kvečjemu vlečejo aki, na primer, ko so že na blagem terenu.

Malce norca se nekdo dela. Motorne sani je treba do snega (kar večkrat ni enostavno) pripeljati z avtom, običajno na prikolici. Težke sani je treba spraviti s prikolice na sneg. Še težje nazaj po povratku. Ja, saj so rampe, a vseeno ni otročje lahko niti za močnega človeka, ki si ustrezne gibe in moč lahko privošči.

Zimska naravna področja , četudi prepredena s cestami poleti, pozimi počivajo in jih ne usmrajujemo, niti jih ne pretresamo s hrupom. Imamo v Sloveniji za 100 strani razlogov.

Pa je vseeno, kdo sedi na saneh. Kdor lahko starta s Črnivca, lahko gre tudi v Avstrijo. Saj bo tam dobrodošel, mar ne? Zakaj se Avstrije naši tako izogibajo?

Filip Vidmar, sreda, 4. februar 2009, ob 18:48

G. Petač,
to niso sosedje, temveč nach-nachbarn.

In pri nas kaj takega po moje ne bi bil noben problem organizirati, seveda pa se bi morali zadeve lotiti vi, uporabniki teh ropotulj.

In seveda vas to ne bi zadovoljilo, ker to ni vožnja v naravnem okolju.

Samo Kenda, sreda, 4. februar 2009, ob 21:03

Pozdravljeni,

Ker je zadnje čase toliko slišati o sankačih, kateri so menda postali brezobzirni in nasploh človeštvu nevarni, sem našel ta spletni forum katerega z zanimanjem berem. Preseneča me dejstvo razvidno iz vaših prispevkov, kako nestrpen in netoleranten narod smo Slovenci. Da se nekdo na javnem mestu, kar spletni forum tudi je, spusti na tako nizko reven komunikacije, da uporablja žaljivke vse vprek in s tem širi slab ugled, v tem primeru ljubiteljev narave, pravzaprav sploh ne morem verjeti. Vsi ljubitelji narave zagotovo nismo taki. In tudi sankači nismo taki. Težavo vidim le v nerazumljivem zakonu, kateri sankače enostavno ne priznava kot enakopravne državljane. Verjamem, da je med nami sankači kar nekaj objestnežev, kateri gotovo niso vzgled in popolnoma se strinjam, da je treba narediti red. Vendar ne na način, z katerim se kršijo osnovne človekove pravice. Država mora urediti to področje tako, kot ga imajo urejene ostale evropske države. Prav povsod so preučili vse možne posledice na naravno okolje in sklenili kompromis z katerim so omogočili prostor tudi sankačem. Seveda pod določenim pogojem. Zakonodaja v večini primerov predpisuje obvezno registracijo sani, vozniški izpit A ali B kategorije, obvezno nošenje čelade, zavarovanje sani, v nekaterih primerih celo praktični preizkus znanja upravljanja sani. Države so določile posebni poti na katerih je vožnja dovoljena. Poti vodijo skozi naravo mimo vasi v katerih sankači lahko natočijo gorivo, si privoščijo kosilo v lokalu in celo lahko tudi prenočijo. Seveda so vse sankanju namenjene poti lepo vzdrževane in na njih veljajo stroga pravila. Postavili so zanke za omejitev hitrosti, opozorila in informacije. Mislim, da ni treba posebaj navajati, da je sankanje izven urejenih poti strogo prepovedano in celo kaznivo. Tudi uporabo teh poti je treba plačati, saj jih je potrebno vzdrževati, da omogočajo varno sankanje. Na Švedskem je na novo izgrajen poligon kateri združuje štiri pokrajne in omogoča sankanje po prelepi pokraji v skupni dolžini 1000 km !!!! Projekt se imenuje Nordicarea in ga je sofinancirala Europska skupnost. Skandinavija ima letni prihodek 1.6 biljona USD iz naslova sankaškega turizma. Povprečni sankač v Ameriki prevozi v sezoni 1000 milj, povprečni Kanadski sankač preživi v povprečju 8 noči v hotelu med tem ko uživa v opazovanju narave na motornih saneh. Države vzpodbujajo nakup štiritaktnih sani saj delujejo mnogo tišje in kar za 70% manj onesnažujejo okolje. Lahko naštevam statistiko še naprej. Država Minnesota ima 5000 km urejenih prog za sankače. Poškodb z smrtnim izzidom je zanemarljivo malo v primerjavi z nesrečam na smučiščih..... pa kaj bi našteval, saj ste gotovo pismeni ljudje in uporabo interneta obvladate.

Je pa nesprejemljivo dejstvo, kar se v naši deželi dogaja sedaj, da sankače preganjamo celo z helikopterjem, kateri stane davkoplačevalce za eno uro letenja 2500 EUR. V primeru prometne nesreče na cesti pa se dostikrat postavlja vprašanje ali je bil helikopterski prevoz upravičen in kdo ga bo plačal. Halo!!!!

Mislim, da je zdrav razum popolnoma odpovedal. Država katera naj bi bila demokratična mora nemudoma vzpostaviti red in omogočiti uporabo motornih sani prav vsem, kateri izpolnjujejo zakonske pogoje kateri bi že morali obstajati po vzgledu drugih držav že nekaj let. Tudi uporaba vseh ostalih prevoznih sredstev je dovoljena vsakomur, ki izpolnjuje pogoje. Če želite biti pilot se lahko šolate v usposobljenih organizacijah in po uspešni opravi testov si lahko kupite celo svoje letalo in ne omejeno, a vendar v skladu z določeno zakonodajo in predpisi, lahko uporabljate tako Slovensko kot tudi Evropsko nebo.

Potrebno je le zdrav razum, strpnost in skupno reševanje nastale situacije in vam povem, da bomo sankači in ljubitelji narave zagotovo zadovoljni. Tako razburjanje in razkazovanje svojega značaja, kot ga lahko zasledim na tem forumu, pa zagotovo ni potrebno.

Vsem želim veliko lepih trenutkov v naravi in pa predvsem mirnih strasti.

Hvala

Filip Vidmar, sreda, 4. februar 2009, ob 21:25

G. Kenda:
"Države vzpodbujajo nakup štiritaktnih sani saj delujejo mnogo tišje in kar za 70% manj onesnažujejo okolje."

Stara, preizkušena, a sprevržena logika. Najprej onesnažiš okolje za neskončno odstotkov, potem se pa hvališ z vsakim procentom. Pa še z neznanjem osnovne pisne slovenščine in z mirnimi strastmi. Ja, te se bodo menda zdaj res umirile, le še par dni bodo na SLO1.

Filip Vidmar, sreda, 4. februar 2009, ob 21:27

... z vsakim procentom zmanjšanja.

Samo Kenda, sreda, 4. februar 2009, ob 23:47

G. Vidmar,

Vidim, da vam bistvo mojega pisanja sploh ni pomembno, oziroma ga niste sposobni zaznati. Iščete le tisto, kar vam pride prav za "nizke udarce". Pa nič hudega le uživajte v svojem cinizmu in v svojih zmotah. Midva konec koncev ne bova rešila ne sankačev, ne sveta. Glejte, da boste rešili vsaj sebe.....

Andrej Erklavec, četrtek, 5. februar 2009, ob 06:54

G. Ogrin,

To, da ne razumete ali ne želite razumeti, je vaša pravica. Če pa ne veste, potem ne komentirajte. Tam, kjer se pleza, mi s sanmi ne moremo in tudi ne želimo. Nevednim je še vedno nerazumljivo, da je vožnja z motornimi sanmi lahko tudi rekreacija. Poizkusite enkrat, morda boste spremenili mišljenje. Pravite, da ponesrečene vozijo samo z akijem in še to na blagem terenu. Kako pa se prepelje ponesrečenega iz strmin do blagega terena. Aki nima nikakršnih blažilcev, lahko gre samo navzdol, sani gredo lahko tudi navzgor. Obstjajo posebne prikolice z blažilci prirejene prav za pomoč ponesrečencev. Osebno poznam gospo (preko 40 let), majhno in drobno, ki brez težav sama natovori in raztovori motorne sani. Zopet s pomočjo tehnike.
Še enkrat povdarjam. Mi se ne želimo voziti tam, kjer se ostali smučajo ali hodijo v naravi. Saj se vendar ne sprehajate po cestah. Zakaj v Avstrijo, če pa je nam, tako kot vam doma najlepše. Vi zavijte malo desno, mi pa bomo malo levo, pa se ne bomo srečevali. Kako enostavno, samo malo razumevanja, spoštovanja in obzirnosti je potrebno, pa se bomo še naprej imeli radi.
Lep dan vam želim.

Janez Marolt, četrtek, 5. februar 2009, ob 10:10

"Še enkrat povdarjam. Mi se ne želimo voziti tam, kjer se ostali smučajo ali hodijo v naravi. Saj se vendar ne sprehajate po cestah. Zakaj v Avstrijo, če pa je nam, tako kot vam doma najlepše. Vi zavijte malo desno, mi pa bomo malo levo, pa se ne bomo srečevali. Kako enostavno, samo malo razumevanja, spoštovanja in obzirnosti je potrebno, pa se bomo še naprej imeli radi."


No tole mi je zelo všeč, ko bi se le tega vsi držali. Ko naslednjič srečam znanca z motornimi sankami na vrhu Raduhe mu bom tole citiral.
Če me nebo popadel bes in mu zarijem capin v hrbet,.... ma ne sej verjetno mu ga ne bom,...no bom še videl

lep strpen pozdrav

Iztok Jug-Petač, četrtek, 5. februar 2009, ob 10:21

Če sem malce zloben na tale citat "Najprej onesnažiš okolje za neskončno odstotkov, potem se pa hvališ z vsakim procentom. " dodam še bolj zlobno izjavo.

Reševalni helikopter pri svoji akciji reševanja nekega ponesrečenca v gora, veliko bolj onesnaži okolje, kot motorne sanke v vseh mojih vožnjah. Torej bo treba omejiti tudi tako grobo onesnaževanje. Najbolj kar prepovedati.

Marko Mermal, četrtek, 5. februar 2009, ob 10:58

Seveda motorne sanke tudi meni niso po godu, vendar so bile razvite z določenim namenom....

In prav tako jih z namenom uporablja oskrbnik koče v tamarju, če se ne motim. Torej je tudi on v prekršku.

Mislim da za take izjeme, ko sani ali štirikolesniki služijo nekemu namenu treba urediti neka dovoljenja.

Ostali ki pa divjajo in se brezobzirno vedejo, kot da so edini na svetu.......preprosto. Saj je nekaj motokros prog po Sloveniji, kjer je tolerirano divjanje po blatu ter hrup. Zakaj pa nebi še štirikolesniki tam delali svoje kroge. Pozimi pa motorne sani. Če pa ni snega..... hja si pa umetno zasnežite progo, saj tudi vsa smučišča zasnežujejo, da lahko smučarji smučajo. Mogoče je pa tukaj tržna niša, da se nekdo spravi k temu in lepo kasira. Če so smučke 200 € in ljudje še vedno imajo za smučarsko karto bodo pa ti, ki dajo kar nekajkrat več za jeklene koničke tudi imeli za karto oz. vzeli v zakup kako uro vožnje do poligona.



Najlažje je kritizirati državo in vse ki se pritožujejo nad sanmi. Da bi pa trgovina ki proda sanke tudi se vključila v rešitev problemov in s tem povezanih stroškov...... Hja naj dokažejo da ni v ospredju dobiček.

Marko Mermal, četrtek, 5. februar 2009, ob 11:19

Aja pa še komentar na prepoved poletov helikopterja.

V bistvu nimam komentarja da se najde narod s takšno omejenostjo, ki ne loči stiske ljudi in nujnosti posredovanja za reševanje življenj in pri tem porabljenega goriva (pa naj bo to helikopter, gasilci ali bilokdo), od uporabe prevoznih sredstev za užitek brez kateri bi tudi lahko živel.


Iztok Jug-Petač, četrtek, 5. februar 2009, ob 14:05

Če razumem, potem tudi ni nujno hoditi v hribe in s tem se zmanjša nujnost po reševanju. No če je tako, potem podpiram predlog o preživljanju in meditiranju na vrtičku, svojim zmožnostim primerno. Spet sem zloben.
Da pa ne bom preveč off topic, pa sprašujem. Zakaj se ne bi smel tudi jaz pripeljati po zasneženi cesti z motornimi sankami do tja, kot velika večina rekreativcev z raznimi terenci, osebnimi vozili itd..???.kaj je tukaj tako hudičevo spornega.
Eno so zasnežene ceste, drugo je naravno okolje brez cest, kolovozov itd...
In ko sneg skopni. Zakaj se lahko nekateri z osebnim vozilom po makadamski cesti pripeljejo do raznih ramp,tudi koč, meni, ki se z štirikolesnikom prav tako pripeljem do rampe,koče, pa se že od daleč maha, žuga, vpije. In to prav tisti, ki so tam parkirali.
Dalje od rampe v naravno okolje pa ne grem.
Tukaj v bistvu tudi sam nimam komentarja, da se najde narod z takšno omejenostjo, ki ne loči divjakov od normalnih uporabnikov. Vse se vrže v isti koš.

Robert Dolinar, četrtek, 5. februar 2009, ob 19:06

Pri debati stalno navajamo izkušnje s tujino. Mislim, da so izkušnje koristne le če nam odpirajo obzorja. Odprtost se postavi pred preizkus, ko naj bi se kaj zmenili. S pikolovstvom in sofizmom se zgolj odmikamo od problema. Enako s „poglejte kakšni smo mi, kakšni pa oni“. Tudi ni dovolj da lastne trditve, pa naj bo o čemerkoli že, obesimo na jaz (mi) tako čutim(o), zahtevam(o) kot je bilo to storjeno v pismu „Uporaba motornih sani v Sloveniji“. Želje in čustva so pomembna, za javno razpravo pa še ne tudi dovolj.

Poziv k enakopravnosti je povsem legitimen. Je orodje, ki naj bi nas pripeljalo do tistega v kar sami verjamemo ali za kar smo prepričani, da smo upravičeni, družba pa tega še ni razpoznala. Da pozivi k enakopravnosti ne bi postali ideološko orodje, je potrebno najprej razčistiti kam s pojmom enakopravnosti pravzaprav ciljamo. Gre v primeru naše razprave za enakopravnost pri pravici do lastnega užitka? Za enakopravnost pri gibanju, sposobnosti, hitrosti, tišini, hrupu? Seveda je prav da je vse in več od naštetega stvar debate.

Zadevo o prevozu ponesrečencev in samoprevozu invalidnih oseb z motornimi sanmi in štirikolesniki je najbolje prepustiti strokovnjakom. Zdravnikov je med planinci dovolj in za predvidevati je, da se ti najdejo tudi med motornimi sankači. Osebno še vedno menim da, če motorne sani pomagajo ponesrečencem in invalidnim osebam, potem ne bi smelo biti nikakršnega problema pri ustrezni opredelitvi ter ureditvi obojega. Toliko, da ne bom ugibal jaz, ki človeške fizionomije ne poznam dovolj.

Registracijo motornih sani, ki se uporabljajo ali naj bi se uporabljale za reševanje, prevoze do koč, gozdarske namene ipd, se ustrezno uredi. Vendar tudi tega področja ne poznam, pristojne službe pa to morajo vedeti, se o tem izjasniti in vkolikor je to potrebno zadevo čim prej urediti.

Kar se tiče varnosti rekreativnih motornih sankačev samih, menim da ni potrebno, da jim država predpiše prometne predpise o varnosti. Naj bo enako kot pri vsakem športu. Če kot športnik ali rekreativec želim biti varen, potem bom pač poskrbel za svojo varnost. Izdelovalci opreme so običajno korak pred mano. Torej možnosti so, jaz pa nosim vso odgovornost koliko in kako bom zaščitno opremo uporabljal. V primeru tekmovanj se odgovornost razširi še na organizatorja.

G. Kenda nam je predstavil nekaj možnosti, ki jih motorno sankaški turizem nudi. G. Erceg piše o užitkih, ki ti jih motorne sani lahko priskrbijo. Verjamem mu, da se splača poizkusiti. Zakaj ne.

Vendarle, navajanje izkušenj iz tujine ter osebnih užitkov nas kaj hitro zapelje stran od problema samega. Že približno primerjanje na globusu (atlas ne da prave slike, ker ne upošteva ukrivljenosti planeta) Slovenije s Skandinavijo, Švedsko, Kanado, Združenimi državami, Minnesoto, nam pomaga vsaj nekoliko začutiti s čim se pravzaprav primerjamo. Navajam primer. Ko potuješ iz Rima proti Nord Capu in prideš do Osla, si šele na pol poti. Od Osla do cilja te čaka še druga polovica. Tako približno. To so ogromne dežele. Kdor je tam hodil ve, da se v tišini njihovih neizmerno širokih pokrajin lahko preprosto izgubiš in, če želiš, te ne najdejo nikoli več. Slovenija ima pač svoje dimenzije. Ta dežela (verjetno) nikoli ne bo niti približno tako velika kot sta Švedska ali Kanada. Imamo pa Slovenci tudi svojo glavo in včasih je morda bolje, če se osvobodimo tujih vzorcev, ki se nam hote ali nehote stalno vsiljujejo (v naša razmišljanja o sebi). Naša pamet menda ve, da turistični hrup v mali deželi z ozkimi dolinami deluje na okolje popolnoma drugače kot v zgoraj omenjenih širjavah. Prav zato si izredno težko predstavljam, da motorne sani za rekreacijo resnično sodijo na Pokljuko, Bohinjsko, Logarsko dolino, Trnovski gozd, Pohorske gozdove in podobna okolja. Razumljivo pa se mi zdi, da bi država dovolila izgradnjo poligonov, kjer je to primerno. Razumljivo se mi zdi tudi, da pojem „poligon“ pomeni nekaj drugega kot zasnežena pot. Ko bodo odgovorni za nujno zakonsko ureditev tega problema prišli do ideje kaj bi radi, tedaj je za pričakovati, da bodo tudi natančno opredelili izraze ter določili kaj, kje in kako. Toliko, da ne bo igre z izrazi, interpretacij ter posledičnih sprenevedanj.

Če želimo se lahko ob vsakem razmišljanju in vsakem odgovoru vrnemo k namišljeni slovenski ozkomiselnosti, ki nam je pogosto zgolj izgovor za pobeg od resničnega problema. Pa čeprav vsi vemo da postajamo napolnjeni s konsumizmom ter instant kulturo in bo potrebno iznajti nove vzorce, če želimo preživeti.

Filip Vidmar, četrtek, 5. februar 2009, ob 20:34

"Zakaj se lahko nekateri z osebnim vozilom po makadamski cesti pripeljejo do raznih ramp,tudi koč, meni, ki se z štirikolesnikom prav tako pripeljem do rampe,koče, pa se že od daleč maha, žuga, vpije. In to prav tisti, ki so tam parkirali."

Konkretno, prosim. Sicer je to le small talk, da ne rečem babje čvekanje, pri čemer z izrazom "babje" ne mislim na nikogar.

Obenem pa moram zelo pohvaliti relativno obširen in zelo realen prispevek g. Dolinarja - upam, da bo še kdo razmislil o dejanskih razsežnostih ozemelj in posledičnim možnostim izživljanja.

Ste že kdaj sanjali o ski-dooingu na obširnih ozemljih Luksemburga, o spanju v oivjenih zatočiščih v tamkajšnjih pragozdnih tundrah, kjer ti Ainutka zjutraj ponudi barcafe, še prej pa te pripravi do želje, da bi si ga sploh želel (barkafeja, kenede). Nato te poči po ritki in že si (po poprejšnjem savnjanju in džakuzijanju, hemendegsanja ni da bi ne omenjal) pripravljen za naslednjo junaško etapo All the way to Bruxelles? A?
l

Ivan Štornik, četrtek, 5. februar 2009, ob 21:56

Tudi država se počasi prebuja sklepam po pismu, ki je danes priletelo v moj poštni predal in kar nekako sodi sem.

"Subject: nova spletna stran: "Vožnja v naravi - omejitve"

Spoštovani,
obveščam vas, da je objavljena nova spletna stran "Vožnja v naravi - omejitve", spletni naslov: http://www.mop.gov.si/voznja_v_naravi/

Spletna stran predstavlja novice s tega področja, predpise v Sloveniji in sosednjih državah, pristojna ministrstva, organe nadzora in strokovne institucije. Predstavljena je delovna skupina za ureditev vožnje v naravnem okolju, ki jo je minister ustanovil v letu 2008. Zbrane so pobude poslancev in državnih svetnikov. Doslej je svoje predloge ali željo po sodelovanju pri spremembi predpisa izrazilo več nevladnih organizacij in podjetij, njihov seznam je prav tako objavljen na tej strani. Predstavljena pa so tudi poročila in publikacije ter novejši članki.

Postopoma bomo stran še dopolnjevali, o pomembnejših dopolnitvah vas bomo obvestili po e-pošti.

Vaših predlogov za izboljšanje vsebine teh strani bomo veseli.

Vabimo vas, da obvestilo o tej spletni strani objavite tudi na vaši spletni strani in/ali na forumih.

Lep pozdrav,

Breda Ogorelec
urednica http://www.mop.gov.si/voznja_v_naravi/
Ministrstvo za okolje in prostor"

Tomaž Ogrin, petek, 6. februar 2009, ob 03:24

V Sloveniji motorne sani nimajo prihodnosti, ker bodo vedno povzročale spore. Prav tako štirikolesniki. Kar vozite se pod vasjo po travnikih...

Primer Smrekovca skozi več let je dovolj nazoren. Gre samo na slabše. Kljub ogromnim naporom civilne družbe, občinskih organov in lastnikov zemljišč. Posledice gredo v smeri pasti za sankače. Kriminal s kriminalom ni prihodnost, a sankači ga izsiljujete. Zakaj ste šli kupovat te drage stroje?

Nasprotovanje širjenju motorizacije za rekreacijo in šport v prostor izven naselij in v planinske in gorske predele ni muha ali izmišljija peščice. Letošnja zima ima sneg tudi v dolinah, kjer se je možno dogovoriti za kak poligon. Večkrat pa spodaj ni snega...zato motorne sani v Sloveniji niso dobra naložba.

Slovenija je še posebej občutljiva zaradi majhnosti in zaradi kvalitete rastlinskega in živalskega sveta ter pokrajinskih vrednot, kar so mnogi že poudarili. To so ekonomske kategorije, ki prinašajo stabilna delovna mesta. Zaradi anarhije v prostoru je tovrstna ekonomija slabo razvita.

Perspektivna ponudba Slovenije gre v smeri miru in naravnega okolja brez motorizacije. Gozdne ceste so večinoma speljane po naravnem okolju, zato zimska rekreacijska motorizacija po teh cestah ne more biti dovoljena. Fužinarske planine so tudi tak negativen primer. Tudi pri gradnji gozdnih cest in vlak je anarhija. Kar povsod bi razkopavali...

Enaka anarhija se je razrasla s terenci. Nalaganje minusov na tem področju ni plus, ampak še večji minus. Enega in drugega je treba odpraviti. Nobenih stranskih vrat. Kdo bo pa plačeval nove in nove inšpektorje? Sami sankači?

PS: moja primera v prejšnjem besedilu s plezanjem je bila delno narobe razumljena - ni šlo za rinjenje sani med skale, ampak za mojo omejitev. Iz spletnih strani je razvidno, da je vzor spretnosti voznika in sposobnosti stroja v divjanju po celcu. V Sloveniji bo vedno manj možnosti za to. Avstrija je 4x večja in ima višje dostope in gole hrbte za kaj takega, že koj za mejo...
Pa brez zamere, raj se odkrit pogovarjam.

Marjeta Štrukelj, petek, 6. februar 2009, ob 09:03

Brez skrbi, g. Ogrin, tisti, ki hočemo, smo dobro razumeli, kaj ste hoteli povedati, razumeli so vas tudi tisti, ki to zanikajo. Oni namreč nikoli ne bodo sprejeli ODGOVORNEGA SAMOOMEJEVANJA. Zato jih mora oz. bi jih moral omejevati zakon.

Tudi sama imam precej konkretno zgodbo, ki bo posebno lepo »sedla« gospe Kseniji, ko že ravno omenja Matterhorn. Ta gora je me je osvojila davno in je ostala moja neizpolnjena želja, pa nekako v času, ko bi še lahko, ni prišla na vrsto. Takrat sem bila tudi finančno tako omejena, ker sem kupovala stanovanje, da se menjava prioritet ni zdela mogoča. Z današnjim védenjem bi morda celo menjala vrstni red, pa kaj se če, je kar je…

Zdaj pa moje preostale fizične zmožnosti zahtevajo faktor 2 do višine 3000 m, faktor 3 do 4000 m po zadnjem preverjanju, naprej pa, bog ve koliko. Ni me strah zahtevnosti poti, z dobrim vodnikom bi si drznila poskusiti, toda:

1. za tak podvig torej potrebujem 3-4 dni zanesljivo lepega vremena
2. ob ugodni napovedi je pot zagotovo dobesedno zatrpana z navezami »normalne« hitrosti
3. zahtevnost vzpona (ocena težavnosti) se ob takem »prometu« objektivno poveča

Torej, gospa Ksenija in enako misleči, po vašem, z vašo denarnico tu ni nobene omejitve in nobenega problema, kajne? Ali pač?

Ne upam pomisliti, kaj bi moral prestati vodnik od svojih »kolegov« pa tudi samostojnih gornikov ob srečevanju in prehitevanju, saj bi tako počasna lahko predstavljala na zahtevnejših mestih tudi nevarnost za druge udeležence vzpona. Ste dojeli, kaj je to samoodpovedovanje oz. samoregulativa kljub temu, da me zakon ne omejuje, srčni želji in celo finančni izvedljivosti? Kaj če narava ali varnost drugih udeležencev ne prenese vaših srčnih želja?

Kar malo tesno mi je zdaj, kot da se šele s to objavo dokončno odpovedujem svojim sanjam.

Čustveno reagiram in se izpostavljam z namenom, da bi tisti, ki so strokovno podkovani ali celo pristojni za urejanje naravovarstvene problematike v zakonih razen demokracije in enakosti upoštevali predvsem naravne omejitve, sobivanje in zapuščino vnukom.

Iztok Snoj, petek, 6. februar 2009, ob 14:55

Robert zaključuje: "... in bo potrebno iznajti nove vzorce, če želimo preživeti. " Nekatera znamenja resno kažejo na to, da naša civilizacija ne bo preživela, če bomo šli (razvijali) še naprej v to smer.

Iztok S. (ki nikakor ni Iztok Sever!) ima še eno provokativno vprašanje:
Le kako so lahko bili ljudje srečni pred stoletji in celo pred tisočletji brez te naše enkratne sodobne tehnologije? Le kako so zmogli uživati v naravi pred iznajdbo motornih sani? Kot bi pred iznajdbo raznoraznih tehnologij ne vedeli, kaj je to življenje.
Kako so lahko občutili samoto brez brnenja bencinskega motorja?

Iztok S.

Filip Vidmar, petek, 6. februar 2009, ob 23:56

Citiram go. Povše:

"... kjer je v zimskem času ves čas parkiran vsaj eden helikopter za prevoz ponesrečencev v bližnje bolnišnice in lahko vam povem, da je ta helikopter neprestano v zraku. Prav tako imajo zraven parkiranih deset motornih sani samo za potrebe reševanja, katere so v času odprtih prog vseskozi na terenu in vozijo ponesrečence."

Kakšen edenkraten pogled mora to biti - helikopter, ki je ves čas parkiran in obenem stalno v zraku, motorne sani pa ravno tako. Pa še ponesrečencev nikoli ne zmanjka saj katerih jih stalno vozijo kar naokoli dokler so proge odprte.

Upam, da državni sekretarji nepismene in zblojene dopise znajo enostavno zavreči ali pa pošiljatelje vsaj opomniti, da naj se izražajo civilizirano, če želijo dokazati, da so tudi sami taki.

eXTReMe Tracker