Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Z motornimi vozili objestneži uničujejo naravo

www.delo.si     29.01.2009

 

petek, 30. januar 2009, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 1341

DeloKronika - Mateja Celin: Kazen je manjša od cene smučarske vozovnice

Štirikolesniki, motorji in motorne sani vse pogostejši v naravnem okolju – Država zamuja pri urejanju naravovarstvenega nadzora, kazni za kršitelje so minimalne

Koroška – Zaradi vse večje priljubljenosti štirikolesnikov in motornih sani, s katerimi se navdušenci prevažajo po za to popolnoma neprimernih terenih, bodo na Mestni občini Slovenj Gradec v dogovoru z lastniki zemljišč na Kopah in podjetjem, ki bi dejavnost tržilo, poskusili urediti progo za tovrstne športne aktivnosti. Upajo, da bodo na tak način omejili divjanje po gozdovih in uničevanje narave, hkrati pa zagotovili varnost smučarjem tekačem in sprehajalcem, ki jih nevestni vozniki s svojim početjem že ogrožajo. Strožjega nadzora in ukrepanja se bodo lotili tudi policisti, ki so na Koroškem minuli vikend prvi v državi kršitelju motorne sani tudi zasegli. Kot poudarjajo na Zavodu za gozdove, bi morala država storiti le majhen korak, da bi področje naravovarstvenega nadzora uredila in tudi z zadostno prisotnostjo nadzornikov pregnala kršitelje z motornimi vozili z območij, kjer povzročajo ne le materialno, pač pa tudi veliko posredno škodo v naravi.

Na Mestni občini Slovenj Gradec so se odločili, da namesto neuspešnega pregona voznikov štirikolesnikov in motornih sani zanje raje uredijo primerno progo, ki bi bila tudi ustrezno zavarovana. Potekala naj bi od Partizanke do Pungarta na Kopah, dogovarjajo pa se že za odkup zemljišč na Partizanki. »Pogovarjamo se s podjetjem, ki bi to dejavnost tudi izvajalo, sklicali bomo še druge lastnike zemljišč, s katerimi se bomo poskusili dogovoriti za plačilo odškodnine v zameno za uporabo površin, nato pa bomo začrtali progo, ki bo potekala po gozdnih vlakah,« je povedala direktorica občinske uprave Lidija Požgan.

Ker na Koroškem še ni urejenih površin za vožnjo s štirikolesniki in motornimi sanmi, je prekrškarjev na pretek. Čeprav je odročna hribovska in gorska območja težko nadzorovati, so policisti lani ujeli 36 kršiteljev, letos v le treh tednih že devet. V zasledovanju policije in poskusih ustavljanja vozniki motornih sani pogosto najdejo le dodatni adrenalin, ki naredi vožnjo po prepovedanih območjih še bolj razburljivo. Tovrstna vozila namreč nimajo registrskih oznak in jih je nemogoče izslediti, za vožnjo z njimi tudi ni treba opraviti izpita. V zanj najslabšem primeru, torej če možje v modrem kršitelja izsledijo in ustavijo, ga bo prepovedana zabava ob plačilu v osmih dneh stala le dvajset evrov, kar je manj od povprečne cene smučarske vozovnice. Mnogi globo tako tudi razumejo, kot nekakšno nadomestilo za vozovnico. »Zaradi nizkih in neučinkovitih kazni bo zaseg vozila postal pogostejši ukrep, nadaljevali pa bomo s poostrenim nadzorom,« je napovedal Peter Pungartnik s Policijske uprave Slovenj Gradec.

Koliko škode tovrstna objestnost povzroči v naravnem okolju, pri svojem vsakodnevnem delu opažajo gozdarji. »Štirikolesnikov, motokrosistov in motornih sani je po gozdovih vedno več. Predvsem motorji povzročajo škodo na gozdnih tleh, saj uničujejo rastje, preprečujejo pomlajevanje in ustvarjajo jarke, ki postanejo žarišča erozije,« pojasnjuje Branko Gradišnik iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Gozdarji v takih primerih nimajo neposrednih pristojnosti ukrepanja, čeprav je predlog, da bi strokovni delavci ZGS postali tudi naravovarstveni nadzorniki z ustreznimi pristojnostmi, pripravljen in čaka na uresničitev že več let.

»Naravovarstvenega nadzora na terenu sploh ni, imamo sicer zelo natančne predpise, a le deset inšpektorjev za vso Slovenijo, ki lahko njihovo izvajanje nadzorujejo. V najboljšem primeru to pomeni enega inšpektorja za celotno Koroško z delom Štajerske,« ugotavlja Milan Tretjak, vodja slovenjgraške območne enote ZGS. Tretjak meni, da bi morale biti kazni za kršilce bistveno strožje, a ker so smešno nizke, to privablja tudi Avstrijce, ki v organiziranih skupinah na prikolicah pripeljejo motorje, nato pa si privoščijo divjo vožnjo po naših gozdovih. »V Avstriji si tega zaradi izjemno strogih kazni ne drznejo početi,« pravi Tretjak. Pri tem ne gre toliko za materialno škodo, ki jo povzročajo v gozdovih, pač pa za ogromno posredno škodo. »Na območju Natura 2000, kamor sodi tudi Pohorje, so določene mirne cone, v katerih bi divjad morala imeti mir. Ko po njih divjajo motorna vozila, preplašijo divjad, ki je prisiljena v nepotrebne premike, kar povzroči večjo izgubo energije in povečano potrebo po hrani ter posledično večjo škodo v gozdu.«

Tretjak meni, da je ovira k učinkoviti ureditvi naravovarstvenega nadzora mačehovski odnos okoljskega ministrstva, ki bi moralo dati zeleno luč za delovanje že izdelanega sistema. »Država lahko za to ustanovi svojo službo, vendar bi bilo bistveno preprosteje in ceneje, če bi naravovarstveni nadzor izvajal ZGS, saj imamo terensko močno in dobro razvejeno mrežo 750 ljudi, ki so vsak dan v gozdovih,« meni Tretjak in poudarja, da so njihovi gozdarji za takšno delo tudi že usposobljeni in so ga na območju Pohorja več kot dve leti poskusno že izvajali. »Zagotoviti bi morali le prevozna sredstva in denar za nadure in dežurstva, saj se kršitve dogajajo predvsem v popoldanskem času in med vikendi, vendar do realizacije še ni prišlo, zatika se pri sredstvih.«

Gozdarji zdaj čakajo na odziv ministra za okolje in prostor, nanj je ta teden poslanec Borut Sajovic namreč naslovil poslansko vprašanje o začetku izvajanja naravovarstvenega nadzora v državi, prav tako pa je poslanec Vili Rezman okoljskemu ministru Karlu Erjavcu in notranji ministrici Katarini Kresal pred dnevi postavil poslansko vprašanje o problematiki motornega prometa v naravnem okolju, predvsem vožnje z motornimi sanmi in morebitni novelaciji veljavnih predpisov.

Mateja Celin

eXTReMe Tracker