Slabe razmere v gorah a odlične, malo starejše novice iz širom Evrope
Odlična serija Luke Krajnca
Klasična ponedeljkova zgodba. Zaključujem s tokratnimi AN, odpravljam se v kino, ko prileti v nabiralnik še en mejl s plezalno vsebino. Ponavadi me to kar dobro pogreje, tokrat ne. V kratkem mejlu Luka Krajnc telegrafsko skromno naniza vzpone, ki jih je opravil pretekli mesec v Švici in Franciji. Seznam je impresiven: Les Larmes de Merlin (M8+, WI5+, 300 m) v Montriondu, Mach 3 (M9, WI6, 150 m) v Breitwangflue, Buck Duck (M7+, WI5, 150 m) v Ushinenwald ter Gwindlimora (M9, WI6, 110 m) v Kientalu. Vmes je skočil še v visoke gore Francije in preplezal Direktni severni ozebnik Druja (VI, AI6+, M8, 700 m). Vse omenjene smeri je preplezal prosto in vse težje raztežaje v vodstvu. Poleg tega je preplezal še veliko krajših kombiniranih smeri v Champeryju in Ushinenu do M10, na pogled. Odlično in navdušujoče!
Močno upam, da bo Luka o svoji odpravi napisal kako daljšo reportažo, ki bo omenjenim vzponom dala več vsebine in jih pokazala v širši luči, kakor se za tako vrhunske vzpone spodobi.
Nova smer v Krnu
Novica o odličnem vzponu je prišla iz primorskega konca Julijskih Alp. V torek 13.januarja so Nejc Lužnik, Sebastjan Domenih in Aljaž Tratnik, v zahodni steni Krna preplezali novo smer, Lassie se vrača. Razmere so bile dobre in plezanje v spodnjem delu (400 m) zelo strmo. Smer, ki sta jo že leta 2006 poizkušala preplezati Andrej Seljak in Aljaž Tratnik, so prisodili oceno V/5+, 700 metrov, najtežje mesto pa je preseglo 90 stopinj.
V dolini Cogne
Po informacijah domačih plezalcev iz doline Aoste, ki so potrdili, da so bile v začetku januarja tam razmere odlične, sta se Erik Švab (AO SPDT, Grivel, Montura, La Sportiva) in Luka Biščak odpravila v dolino Cogne, na Lukovo prvo ledno avanturo. V sončnem in mrzlem vremenu sta kot prvi slap preplezala klasični Candelabro del Coyote (II/4+), popoldan pa še zelo lepi Stella Artice (III/5, 200 m). Le ta že dolgo ni tako dobro zamrznil in je ponudil krasno strmo plezanje v popoldanskem soncu.
Naslednji dan sta se odločila za legendarno smer Repentance super, ki je precej časa veljala za najtežji slap v dolini Cogne z oceno (IV/6+, 250 m). Danes je še vedno ena izmed najlepših in najbolj strmih smeri daleč naokoli. Luka in Erik sta jo preplezala v štirih dolgih raztežajih in dobrih treh ureh, v prav tako odličnih razmerah. Ključni del smeri je prvi skok,visok preko 80 metrov ter skoraj vseskozi navpičen. Za sladico ima na koncu še strmo svečo. Led je bil ponovno odličen in plezanje uživaško.
Tako sta zaključila dva dneva z lepim vremenom, nizkimi temperaturami in odličnimi razmerami. Švab pravi. da se je letos bolj posvetil lednemu kot kombiniranemu plezanju, zato je tudi izkoristil odlične razmere v enemu izmed rajev za ledno plezanje. Luka Biščak pa si ob svoji siceršnji plezalni nadarjenosti tudi ni mogel najti boljšega kraja za ledeni krst. Na svojem seznamu ima sicer še en začetniški biser. Tudi njegova pot v visoke skalne stene ni bila ravno dolgovezna. Ena njegovih prvih, če ne celo prva daljša smer, je bila Akut (8a, 500 m) v Zahodni Cini.
Dryland
Minuli vikend ni bilo kaj delati v naših višjih stenah, zato so trije naši plezalci obiskali Dryland nad Innsbruckom, kjer so preplezali nekaj dobrih suhih smeri. Najbolj se je napihnil Luka Lindič, ki je uspel v smeri Tension (M12+). Andrej Grmovšek in David Debeljak sta preplezala smer Happy (M9), vsi trije pa smeri Saitenwind (M9) in Reise nach Niemansland (M7+).
Srečno!
Tomaž Jakofčič