Slovenske novice - Mirko Kunšič: Novembra je minilo trideset let od čudežne rešitve tedaj 44-letnega Franca Peternela in njegovega trinajstletnega sina Miha izpod Kredarice
Reševalce sta v soboto, na svoj drugi rojstni dan, povabila v gostilno pod Stolom — Miha je zdaj gorski reševalec letalec, oče Franc pa še vedno vzneseno pripoveduje o gorah — Živo se spominjata, kako sta se trudila ostati živa po dveh nočeh na gori — Vodja njunega reševanja Janez Brojan pravi, da je bila akcija zelo težka, snega je bilo namreč kar dva metra
Završnica, 25. januarja
V še tako temni noči lahko vsakdo najde tudi kaj svetlega. Z Mihom, takrat mu je bilo trinajst let, sva po dveh neprespanih nočeh dočakala najino svetlobo. Živa sva dočakala reševalce, ki so dobesedno zadnji trenutek prišli po naju. Še tri desetletja pozneje sva jim hvaležna, zato pa sva jih tudi povabila na klepet v gostilno pod Stolom, na praznovanje najinega drugega, zdaj tridesetega rojstnega dneva,« je gorske reševalce nagovoril 75-letni zdravnik Franc Peternel.
Vreme se je tiste daljne novembrske nedelje hitro spremenilo. Na Kredarici je začelo zgodaj snežiti. Kot zadnja sta odšla proti dolini oba Ljubljančana. Snežilo je vse močneje, megla ju je ovijala, orientacija je bila vse slabša in vsak korak v svežem, sipkem, nesprijetem snegu bi bil lahko usoden. Zato sta se planinca odločila za bivakiranje v kotanji skal nad Kurico pod Kalvarijo na višini okrog dva tisoč metrov.
Kako so ju iskali?
»Naslednji dan so me obvestili, da se nista vrnila domov. Začeli smo poizvedovati, z ekipo smo se okrog 14. ure odpravili iz Mojstrane. Biščkov Janez iz Radovne je bil s traktorjem v Mojstrani, bilo je že toliko novega snega, da je bil to tisti dan edini prevoz v naši dolini. Zapeljal nas je do Radovne. Od tam smo začeli utirati gaz.
Do teme smo se prebili le do tako imenovanih garaž na koncu doline Krme. Tam smo steptali prostor, kjer bi lahko pristal helikopter,« se velike in odmevne akcije spominja vodja reševanja Janez Brojan. Drugi trije reševalci, ki so neposredno sodelovali pri reševanju, pilot helikopterja Andrej Andolšek, zdravnik Andrej Robič in reševalec letalec Andrej Kolenc iz Kranjske Gore, žal niso več živi. »Pilot se je kljub slabemu vremenu potrudil in nas pripeljal v bližino obeh pogrešanih. Uzrli smo ju. Eden je mahal, drugega nismo videli. Najprej je v pršič odskočil zdravnik, nato še midva s Kolencem. Vse je bilo zelo hitro. Najprej smo odnesli v plovilo otroka in nato pospremili vanj še njegovega očeta. Pilot ju je odpeljal naravnost na streho jeseniške bolnišnice. Vedeli smo, da se bo le težko vrnil po nas. Saj je poskusil, a smo slišali le njegov oddaljeni zvok. Peš smo morali navzdol, vse do pastirske koče. Snega je bilo blizu dva metra. Po slabih treh urah smo le bili pod streho. Radijske povezave z dolino so bile slabe. Medtem so v reševanje poklicali tudi kolege iz Bohinja in Rateč. Policisti so za pomoč s prevozi zaprosili tudi vojake s terenskimi vozili,« se Brojan spominja te akcije.
Štela, da nista zaspala
»Ko sva našla zavetje in se odločila za bivakiranje, sem si sezul čevlje in dal nogi v nahrbtnik. Skuhala sva si čaj, ko sva to spet poskušala ponoči, nama ni uspelo. Nisva imela spalnih vreč, a na srečo dovolj oblačil in neizmerljivo veliko volje za preživetje. Druga noč je bila zelo težka. Dopoldne pa me je zbudil ropot helikopterja. Reševalca sta me odnesla k helikopterju,« pravi 44-letni Miha Peternel.
Franc je bil tedaj izkušen planinec, ki je otrokom znal vcepiti ljubezen do gora. »Šele ko je imel vsak za seboj deset dvatisočakov, je bil zrel za Triglav. Miha je šel prvič tja gor po eni najtežjih zavarovanih poti čez Plemenice,« se spominja oče. Pokroviteljstvo, ko sta bila v lepem vremenu na Kredarici, je takrat, ko sta se znašla v megleni in zasneženi mišnici, zamenjal za očetovsko skrb, kako preživeti.
»Hodil sem okrog njega in ga bodril. Vedel sem, da ne smeva zaspati. Vsega bi bilo hitro konec. Miha je dobro sodeloval. Štel sem in sin je moral ponavljati za menoj. Če ga ne bi bilo, jaz ne bi zdržal vsega tega. Bila sva dobesedno na robu smrti. Vrnila sva se zaradi vas, reševalci, zaradi vaše človekoljubnosti in pripravljenosti pomagati ljudem v stiski. V vsakem vremenu.«
Mojstranski reševalci so Peternelovima dali za spomin poročilo o njunem reševanju in ob koncu hudomušno dodali, kako so leto pozneje Franca komaj prepričali, da ni odšel znova bivakirat nad Kurico.
Miha Peternel je danes alpinist in gorski reševalec letalec društva GRS Ljubljana.
Mirko Kunšič