Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2922 6

Kaj pa je tebe treba bilo – freeride

Delo, Prejeli smo - Silvo Kristan: Od vrste domačih sopomenk za angleški izraz 'freeride' se je v športni terminologiji mogoče zavzemati za izraz prosto smučanje.

Za termin prosto smučanje sta dva razumna razloga: prvič, izraz prosto smučanje najbolje pojasni bistvo te dejavnosti v skladu z načelom nomen est omen in hkrati ločuje ta pojem od smučanja, ki ni prosto; in drugič, popolnoma ustreza tudi dobeseden prevod (free, prosto, neovirano; to ride, voziti se, peljati se). Seveda pa je prosto smučanje tudi nedeljsko razvedrilno smučanje, ko smučar prosto po svoji presoji ter v skladu s svojimi sposobnostmi in znanjem sam (prosto!) izbira teren, hitrost, način krmarjenja in podobno. Tudi v smučarskem tečaju ločimo dva vsebinska sklopa: 'šolo smučanja' in prosto smučanje. Ko opravimo dve ali tri ure 'pouka', dovolimo učencem še nekaj časa prostega smučanja. In šolski smučarski športni dan je prav tako lahko v dveh oblikah: ali učencem organiziramo 'šolo smučanja' ali pa ves čas prosto (freeride) smučajo. In prav to 'eliti' ni všeč, da bi se 'njihova' dejavnost imenovala enako kot množično prosto smučanje 'neposvečenih'. Zato trdovratno vztrajajo pri tujem izrazu, čeprav pomeni isto kot domač izraz. Na vse mogoče nelogične načine poskušajo dokazovati utemeljenost tujega izraza za 'svojo' dejavnost. 'Deviške neskončne poljane zasute s pršičem' niso nujen in zadosten znak za opredelitev 'frirajda'. Takšne poljane namreč srečujemo na vseh večjih evropskih smučiščih, ko čez noč zapade sneg. Prav takšne poljane so tudi mikavnost turnega smučanja. Tudi 'poseben svobodomiseln življenjski slog, neka drugačna estetika, popolna svoboda, prvinsko zlitje z naravo' niso nujni in zadostni znaki za opredelitev izraza 'freeride', ki bi ga nekateri na vsak način radi uveljavili. Vse navedene lastnosti namreč lahko pripišemo še vrsti drugih športnih zvrsti. Res pa je, da prosto smučanje nedeljskega smučarja ni zahtevnostno enako prostemu smučanju v bolj zahtevnih in tveganih okoliščinah. Toda rešitev te zadrege je domena smučarske stroke. Zgled je v alpinistiki, kjer natančno ločijo težavnostne stopnje. In po analogiji sta najlažja in najtežja oblika prostega smučanja še vedno prosto smučanje. Smučarski strokovnjaki bi se torej morali dogovoriti za težavnostno lestvico prostega smučanja. To bi bilo koristno tudi za dejavnost, ki jo danes nekateri hočejo na vsak način imenovati 'freeride'. Do zasnovanja težavnostne lestvice (in po tem) pa to je (in ostane) prosto smučanje. Edina slabost tega izraza je, da snobom in 'anglofilom' ni všeč, ker pač ni 'in'.

Toda še nič ni narobe, če ima subkultura 'svoje' izraze. Narobe je to, da novinarji in drugi pisci ter lektorji izraze subkulture širijo naprej. In littera scripta manet. Eden od novinarjev mi je dejal, da ga je 'frirajder' prepričal, da je to strokovni izraz. Eden od lektorjev me je prepričeval, da je jezik živ organizem in se mora bogatiti, zato tudi tujk ne popravlja. Urednik, ki v svojem glasilu širi tuje izraze, me je prepričeval, da je to poslovna poteza (in avtonomna pravica uredništva), ker se mora glasilo 'približati mladim'. Ali ni to razprodaja slovenščine? Slovenisti pa nič. Športni novinar Slovencem nenehno vsiljuje izraz 'lucky loser', slovenisti pa še vedno nič. Po desetletju ali dveh, odkar se v javnih občilih pojavlja izraz 'freeride', sem zdaj prvič zasledil komentar slovenista. Včasih smo imeli vsaj jezikovno razsodišče.

Silvo Kristan

www.delo.si     24.01.2009

 

Delo/G-L, 24.01.: Besede, besede, besede

 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo jezik novosti

6 komentarjev na članku "Kaj pa je tebe treba bilo – freeride"

Andrej Terčelj,

Angleška beseda freeride (FR) se je prvo pojavila v povezavi z deskanjem na snegu. Razširila se je na gorsko kolesarstvo, jadranje na deski in kasneje še na smučanje. Skupni imenovalec vsem tem FR športom je, da ni imela definirane proge, namena in pravil. Vse je bilo dovoljeno, vse je bilo prosto. Tako FR opisuje tudi vrsto smučanja, ki še nima uveljavljenega slovenskega termina. Vsi predlagani izrazi (prosto smučanje, prosti spust, prosta vožnja, smučanje čez drn in strn, smučanje zunaj urejenih smučišč) dobro opisujejo to dejavnost, ampak nobeden smučarsko celovito in popolno. Poligon za FR je izključno zunaj urejenih smučišč, daleč od smučarskih pravil in zakonov. Ni predpisov katere zavoje se pri smučanju uporablja, ni pravilnega smučanja. Celo več, izkorišča sorodne dejavnost kot je smučanje prostega sloga in akrobatiko, ki vključuje skoke in salte in izrablja vse naravne danosti terena, grbin in žlebov. Omejeni nismo niti na sredstvo po kateri drsimo – alpske smuči, monoski, turna oprema, snežna deska, telemark oprema, sqwal... Vse te posebnosti naj bi zajeli v besedi prosti spust in prosta vožnja. Najmanj posrečen izraz je pravzaprav »čez drn in strn«, saj vzponov ponavadi ni veliko, dejavnost pa vseeno ima nekaj priokusa krosa v smislu terena, skokov in hitrosti. Beseda drn in strn zelo dobro pristoji kolesarskemu FR.

Strinjam se, da pomeni FR v direktnem prevodu prosto smučanje, a ne kot ga komentira prof. Kristan. Pozabil je, da se vsi FR športi dogajajo v nedotaknjeni naravi, stran od urejenih parkov, smučišč, cest. Njegovo razlago prostega smučanja je potrebno pojmovati zgolj kot terensko smučanje na urejenem smučišču, ko učenec izrablja omejene terenske danosti za utrjevanje v šoli naučenih smučarski prvin pravilnega smučanja. V to kategorijo so zajeti tudi tekmovalci, ki zapustijo postavitev vratic in smučajo terensko.

Sam ponavadi asociram FR ne samo kot prosto, ampak tudi kot divjaško smučanje, v smislu hitrosti, drznosti in angažiranosti. Akterji z namerno sproženim plazičev tekmujejo kdo bo hitreje v dolini, kdo bo lepše, hitreje in atraktivneje smučal bližje vpadnici in naredil manj zavojev. Torej odlike, ki se ocenjujejo na FR tekmovanjih. Ne ozirajo se na pristop turnega in alpinističnega smučarja, ki pri spustu izkoristijo in uživajo v vsakem višinskem metru, ki so ga pri vzponu prigarali. Zakaj le, saj se FR na štart pripeljejo z žičnico ali po zraku.

FR se od alpskega smučanja loči v samem pristopu, hitrosti in prostoru kjer se dogaja. Ni vezan na nobeno elito in posvečene izbrance, čeprav so res le redki smučarji FR, ki so vešči, sposobni in strokovno usposobljeni za tovrstno drsenje po neteptani snežni podlagi. FR smučarja dobiš, ko v eni osebi združiš tehnično odličnega, neustrašnega smučarja in izkušenega gornika, ki mu gibanje v neobljudeni naravi ni tuje. Nedeljski smučarji in tečajniki nikoli ne morejo biti FR, so zgolj rekreativni smučarji. Prevelika je ločnica v znanju, tehniki in opremi med njimi, da bi lahko bili primerljivi.

FR je miselni in kvaliteten preskok iz varnega naročja urejenega smučišča v realnost divjine v naravi. Je smučanje brez meja in omejitev, ki ti ga pri alpskem smučanju določa širina smučišča. Tudi stranski lok smučke ti v celcu ne definira radij zavoja kot zarezni zavoj na smučišču. Gibanje zaradi prostranosti in samote ni omejeno z množico smučarjev ki izkoriščajo isti urejen smučarski prostor. Če ne bi poznali turnega in alpinističnega smučanja, bi pojav FR smučanja lahko primerjali s prehodom starosvetnega v alpsko smučanje. Prehod ni nastal zaradi razlike v zahtevnosti strmine. Tako tudi prosto smučanje nima smisla ocenjevati oz. rangirati po težavnosti. FR moramo umestiti v smučanje na osnovi tehnike, kot smo to naredili pri novodobnem telemarku, zarezovanju (karving), deskanju. Je rezultat nove opreme, drugačne tehnike, drugačnega pristopa do narave, terenov, do drsenja zunaj urejenih smučišč. Skratka novega časa. Tako danes FR v nekem smislu zapolnjuje vrzel med turnim in alpskim smučanjem in se celo sramežljivo od daleč spogleduje z začetnimi težavnostmi alpinističnega smučanja. In pri tem FR tudi ostane, saj za ceno neomejenosti ne sme plačevati s človeškimi življenji.

FR tudi ni turno, še manj alpinistično smučanje. Res je, da od FR smučarja pri spustu zahteva strokovno pripravo in nekaj gorniškega znanja gibanja v gorah, a mnogo manj kot od turnega oz alpinističnega smučarja. Pri FR je v ospredju smučarska tehnika pred gorniškim znanjem, prvinskim zlitjem z naravo in doživetjem podviga. Turni smučarji predvsem cenijo doživetje vzpona, ki ga s spustom nagradijo.

Smučarji ne bi zavračali slovenskih izrazov, če bi bili ti enoznačno določeni, brez nepotrebnega prekrivanja in dvoumja. Podpiram zgornji predlog, da za besedo FR uporabljamo prosto smučanje v samem pomenu zgornje razlage in ga jasno ločimo od vseh mogočih dodatnih pomenov. Bomo eden redkih narodov, ki bo imel domačo sopomenko. In to je namen združenega napora slovenistov in strokovne javnosti v nastajajočem smučarskem slovarju. Ne bo prvič, saj le Slovenci poznamo smuči, ostali govorijo o »ski«. Tako po hribih ne bomo več srečevali ekstremnih smučarjev, zgolj turne, alpinistične in proste, ki bodo uživali na turnih, alpinističnih in variantnih spustih. Po smučiščih pa bodo vijugali zgolj smučarji ki niso prosti, ker so ujeti v urejen smučarski prostor.

PS

Nekoč je veljal rek, da hribovci ne znajo smučati, alpski smučarji pa o hribih nimajo pojma. Danes poznamo turne in proste smučarje, ki so prevzeli dobre lastnosti obojih.


Igor Zlodej,

Zelo poučen Terčeljev opis. Pri tem bi spomnil, da je A. Terčelj soavtor zelo poučne knjige, ki bi jo moral imeti vsak smučar, predvsem pa turni, alpinistični in alternativni. Prav pred kratkim sem jo ponovno vzel v roke in sicer je to knjiga Boruta Črnivca in Andreja Terčelja z naslovom "Skrivnosti nedotaknjenih strmin" z podnaslovom "101 nasvet za smučanje zunaj smučišč", izdana v samozaložbi leta 1997. Zelo dobro so opredeljeni vsi pojmi smučanja od gorskega pohodništva na smučeh, turnega smučanja, alpinističnega smučanja in variantnega smučanja, sedaj popularno poimenovano freeride smučanje. Pod "variantno smučanje" piše, da: predstavlja smuko po neteptanih, nenadzorovanih, neoznačenih ali označenih progah v okolici smučarskih centrov, kjer za vzpon izkoriščamo žičnice, lahko pa se odvija tudi v popolni divjini (s helikopterjem). Vse je torej že zdavnaj pogruntano in o tem ni potrebne nobene nove znanosti. Knjiga z zelo dragocenimi nasveti, bi ne smela manjkati na knjižni polici takih ali drugačnih smučarskih zanesenjakov.


Mojca Luštrek,

Frirajderji so v mojih očeh dveh vrst: eni mi zbujajo strah, drugi pa spoštovanje (in nobeni strahospoštovanja!). To bo zaradi tega, ker sama obvladam komaj kaj več kot pluženje. In kaj se potlej sploh oglašam? Ker kljub razumevanju hrepenenja po popolnejšem poimenovanju, ki bi zajelo še vse v prispevku Andreja Terčelja naštete dodatne pomene, podpomene, odtenke, okoliščine, tehnične značilnosti ter usposobljenost in značaje udeležencev/izvajalcev tega početja, menim, da je prosto smučanje, celo upoštevaje v razpravi naštete pomanjkljivosti (ki jih jaz – ker sem nestrokovnjakinja? – ne čutim), dovolj dober izraz, da ne potrebujemo angleških bergel. Andrej Terčelj si želi izraz, ki bi poleg prostosti obsegal še nekaj pomenov, med njimi divjino in divjaštvo, zato me je prvi hip prav po otroško (otročje?) navdušila zamisel za divje smučanje, pa sem jo brž odraslo odrinila. S prav majčkenim obžalovanjem ...

Zoranovo pisanje mi je vzbudilo nekoliko večje obžalovanje, ampak le za hip. Ja, mularija borda - pa kaj? A če bo zrasla v športne strokovnjake, novinarje in druge javne pisce in bo tudi v svojih javnih pisnih "izdelkih" še vedno bordala, bo pa druga pesem. Stroka mora imeti svoje izrazje v domačem jeziku, sicer ni popolna. Tudi tujke so del (najbrž vsakega) strokovnega izrazja, popolnoma se jim ni mogoče ogniti, a žargonizmi in duševna lenoba v resno stroko ne spadajo. Tudi "zabavne" stroke, kot so športi, glede tega niso nič manj resne.


Andrej Kecman,

Da, imamo turno in alpinistično smučanje.

Turnemu nekako rečemo lažji ali manj zahtevni, zahtevni,...;

ko pa postane bolj strmo in težje, pa ocene obstajajo 40°,III,S3,itd, vse povedano, jih bo že "freeride" sprejel.

Drugače pa je freerider med turnimi smučarji postal tudi izraz za tiste, ki o hribih nimajo pojma in to na račun tistih, ki so s Krvaca ali Vogla prišli v hribe, napolnjeni s filmi ala Valdez


Milka Bokal,

Ali res rečejo učitelji smučanja po nekaj urah vadbe učencem: "Zdaj pa še malo freeride smučajte!" Upam, da jim rečejo: "Zdaj pa še malo prosto smučajte!" Tako daleč z angleščino še nismo. Taka zveza s prislovom načina govori za to, da je ta pomen prostega smučanja kakovostni, da je to pridevniška zveza s kakovostnim pridevnikom, tisti pomen v zvezi s smučanjem preko prelomnic in gledalci pa je vrstni pomen, tu gre za vrstni pridevnik. In angleški freeride pokrije samo VRSTNI pomen slovenskega pridevnika, ne pa obeh slovenskih pomenov izraza prosto smučanje. (Vse bi morala preveriti z gradivom.)


Milka Bokal,

Seveda, naj bo to prosto smučanje. Se pridružujem zgornjima

komentarjema, ki predlagata ta izraz.

Še nečesa se moramo pri tem zavedati. Jezik ni tako

logicističen, da bi z izrazom čisto natančno določil pomen pojma, da

bi bili "vsi zadovoljni". Koliko je takih malce "vprašljivih" besed, pa

se primejo. Da ne govorim o čisto navadnih izrazih, kot je na primer

črni kruh, ki je tudi termin, strokovni izraz, pa vsak ve, da ta kruh ni

črn v smislu barve. Ali pa na primer, vsi govorimo, da čebele nabirajo

med, pa vendar čebelarji vedo, da nabirajo medičino ali pa mano.

Spomnim še na suho vino. Zato je pomembna raba, da to

besedo rabimo, da jo pišemo pa počasi vsi pozabimo na tiste

pomankljivosti, v slovaropisju pravimo, da se beseda leksikalizira,

postane nepogrešljiva v besednem sestavu.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Uggice s Himalaje
Naslednja objava Gradnja pohorskih bajt in planinskih koč iz snega
  • Število objav: 46051

Novosti