Večer, Narava, gore in ljudje – PZS: Slovenija je od 1. januarja prevzela predsedovanje Alpske konvencije, ministrstvo za okolje in prostor pa se še ni odzvalo
V letu 1991 so države z območja Alp in Evropska skupnost podpisale sporazum, ki je začel veljati leta 1995 in obvezuje podpisnice od leta 2002 tudi z mednarodno pravno veljavo k uresničevanju ciljev Alpske konvencije za trajnostni razvoj in določil njenih protokolov (osem protokolov je ratificiranih, štirje so v pripravi). Uresničevanje zadeva preveritev veljavnih nacionalnih zakonov in razvojnih programov, predvsem pa obvezno upoštevanje pri pripravi novih razvojnih strategij, krajinskih in prostorskih planov ter gospodarskih in infrastrukturnih programov in projektov. Pri tem je posebno pomembno, da so določila protokolov pravno zavezujoča, države podpisnice so dolžne uskladiti veljavne zakone in razvojne programe z določili protokolov.
Državni zbor RS je potrdil vse sprejete protokole, njihovo uresničevanje pa ostaja na stranskem tiru, prevladuje prepričanost državne administracije o veljavnih zakonih, določila protokolov tudi niso bila uvrščena med obvezna izhodišča pri pripravi razvojnih strategij (strategija razvoja Slovenije, regionalnega razvoja, prostorskega razvoja). Primeri izvajanja protokolov v drugih državah podpisnicah: pristojno sodišče Avstrije je razveljavilo dovoljenje za smučišče, ki ga je izdala deželna vlada Tirolske (na podlagi protokola o varstvu krajine). Vlada Bavarske je prepovedala uporabo dodatkov pri umetnem zasneževanju (na podlagi protokola o varstvu tal). Vlada Švice je omejila helikopterske prevoze turistov in smučarjev (na podlagi protokola o turizmu).
Prizadevanja Planinske zveze Slovenije
V organih Alpske konvencije delujejo tudi nevladne organizacije s statusom opazovalcev, med njimi tudi Združenje planinskih organizacij alpskih držav, ki kritično ocenjujejo, da se konvencija uresničujejo prepočasi in različno po državah podpisnicah, same pa glede na materialne pogoje in pristojnosti ne morejo prispevati k učinkovitejšemu uresničevanju posameznih protokolov. Delovanje Planinske zveze Slovenije: PZS je bila pobudnica in nosilka izdaje zloženke Obiskovalci gora spoštujejo Alpsko konvencijo. Ta je izšla leta 2005 kot publikacija CAA v sto tisoč izvodih in štirih jezikih držav z območja Alp, vse stroške je prevzelo avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo, naša ministrstva se žal niso odzvala. Predstavniki PZS redno sodelujejo na srečanjih planinskih zvez z območja Alp z referati, ki prispevajo k ozaveščanju obiskovalcev gora, komisije PZS pa so dopolnile svoje programe glede na določila protokolov AK (Alpske konvencije).
Že večkrat smo predlagali, da bi v redni predmetnik v osnovnih šolah uvrstili področje planinstva, predvsem poudarek na domoljubnem odnosu do gora, do varnega gibanja v gorah in okoljevarstvene ozaveščenosti v alpskem okolju. Menimo, da je odločitev prepuščena učitelju oziroma ravnatelju, ali naj bo to uvrščeno v predmetnik nedopusten. (PZS)