Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Rekordno nizke temperature na Komni

www.delo.si     15.01.2009

 

 




nedelja, 18. januar 2009, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 4767

Delo, Znanost: Nov neuradni slovenski rekord je zdaj –49,1 °C

V mraziščih na Komni je bila po treh letih sistematičnih meritev ponovno izmerjena najnižja temperatura v Sloveniji. Dosedanje raziskave kažejo, da v slovenskih mraziščih temperatura vsako leto pade pod –30ºC, glede na letošnje meritve, ko smo 9. januarja zjutraj izmerili –49,1ºC, pa je vse bolj očitno, da temperature lahko padejo celo pod –50ºC.

Letošnji januar se je po nižinah začel z razmeroma mrzlim zimskim vremenom, ki je po dveh milih zimah živo srebro marsikje v nižinah zopet potisnil pod –15 °C. Meritve temperature zraka, ki jih zasebna skupina raziskovalcev mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma v sodelovanju z Oddelkom za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in Gozdarskim inštitutom Slovenije sistematično opravlja od leta 2005, so znova privedle do izmere rekordno nizke vrednosti. Ko je bilo 2. marca 2005 izmerjenih –41,1 °C, 25. januarja 2006 pa –41,7 °C (o tem smo poročali tudi v prilogi Znanost), je tokrat temperatura v mrazišču Mrzla Komna 9. januarja padla še bistveno nižje. Za najnižjo izmerjeno temperaturo v alpskem prostoru še vedno velja tista iz avstrijskega mrazišča Grünloch (1270 m), kjer so leta 1932 izmerili –52,6 °C; v švicarskem mrazišču Glattalp (1850 m) so februarja 1991 namerili –52,5 °C.

Najhujši mraz je na dnu

Po večletnih sistematičnih meritvah v številnih mraziščih po Sloveniji in sodelovanju s tujimi raziskovalci smo razvili in postavili temelje metode meritev v odročnejših mikrolokacijah – mraziščih. V nekaterih mraziščih tako že četrto zimo zapored merijo samodejni registratorji temperature zraka in klasični minimalni termometri. Merilne naprave so nameščene v posebne zaklone, ki so bili razviti prav za tovrstne meritve. Ker samodejni digitalni registratorji merijo temperaturo zraka s časovnim korakom 15 minut, imamo poleg najnižjih vrednosti vpogled tudi v dinamiko ohlajanja. Natančnost samodejnih digitalnih registratorjev je pri nizkih temperaturah razmeroma majhna (pri temperaturi –40 °C po zagotovilih proizvajalca znaša napaka od –0,9 do +1,6 °C), zato smo poleg njih namestili še klasične minimalne termometre z natančnostjo 0,3 °C. Zakloni, ki se razlikujejo od standardne meteorološke hišice, k napaki minimalnega termometra prispevajo kvečjemu 0,8 °C.

Najnižje temperature so bile pri nas izmerjene v mraziščih. Bistvena značilnost mrazišč je konkavna reliefna oblika, ki omogoča stekanje hladnega zraka s pobočij in njegovo nadaljnje ohlajanje. Lahko so manjših dimenzij, kot so na primer vrtače, poznamo pa tudi večja mrazišča, kot so uvale in kraška polja (najbolj znano pri nas je Babno Polje), alpske krnice, kraške udornice, konte ter drage. Za mrazišča je v jasnih in mirnih nočeh značilen pojav izrazitega jezera hladnega zraka. Takrat je na dnu mrazišča lahko več kot 30 °C hladneje kot na višjih pobočjih in zunaj mrazišča.

Dosedanje meritve na Komni

Potem ko je dr. Matej Ogrin 2. marca 2005 v mrazišču Mrzla Komna (1592 m) na Lepi Komni izmeril do tedaj rekordnih –41,1 °C, je bilo v začetku decembra istega leta za meritve na Komni izbranih več različnih mrazišč. Že konec januarja 2006 so naprave v mrazišču Mrzla Komna zabeležile novo najnižjo temperaturo; klasičen minimalni termometer je zabeležil –41,7 °C. V poletnem času smo zaradi primerljivosti meritev in sledenja mednarodno veljavnim standardom Svetovne meteorološke organizacije v enem od mrazišč namestili meteorološko hišico. S tem smo zagotovili primerljivost z meritvami na uradnih meteoroloških postajah. V zimah 2006/2007 in 2007/2008 zelo nizkih temperatur nismo zabeležili. Sicer se je večkrat ohladilo pod –30 °C, toda za padec do štirideset in več stopinj Celzija pod ledišče ni bilo pravih pogojev.

Ameriški meteorološki model GFS je že v nedeljo, 4. januarja, kazal na izjemne razmere v noči z 8. na 9. januar. Po prehodu hladne fronte naj bi nad naše kraje s šibkimi do zmernimi vetrovi pričel dotekati zelo suh in hladen zrak, kar je obetalo hud mraz v sredogorskih mraziščih. Za odpravo oz. lov na hud mraz se je v okviru Slovenskega meteorološkega foruma odločila skupina »mraziščarjev«, kakor sebe imenujemo ljubitelji ekstremno nizkih temperatur v naših mraziščih.

Mraziščarji na delu

Na Komno smo prispeli v večernih urah 8. januarja. Pri Domu na Komni je bilo okoli –16 °C, v bližnjem mrazišču Luknja pa po osmi uri zvečer že –286 °C. Naslednji dan smo se še pred vzidom Sonca odpravili na Lepo Komno, v običajno najhladnejše mrazišče Mrzla Komna. Na Planini na Kraju ter pod Turškimi vratci, kjer se stikata Lepa in Spodnja Komna, je bilo na določenih mestih precej vetrovno. Pobočni nočni veter oziroma gornik, ki z Lepe Komne dovaja nad tlemi ohlajeni zrak, je bil tokrat pri –16 °C nenavadno močan, kar je naznanjalo izjemne razmere v Mrzli Komni. Že precej nad dnom mrazišča je temperatura začela hitro padati in postalo je jasno, da je minula noč prinesla nov rekord. Na dnu mrazišča je termometer 180 cm nad tlemi malo po osmi uri zjutraj kazal kar –43 °C. Minimalni termometer, ki označuje najnižjo zabeleženo temperaturo za neko obdobje, je za minulo noč pokazal neverjetnih –49,1 °C! Navdušenje ob novem neuradnem slovenskem rekordu je bilo nepopisno. Hud mraz je vztrajal vse dopoldne, saj smo nekaj po 10. uri v mrazišču Luknja ter sredi dneva v mrazišču na planini Govnjač namerili še vedno zelo mrzlih –36 °C.

Kako so nastale razmere za tako nizko temperaturo

Izjemno nizka temperatura v Mrzli Komni v noči z 8. na 9. januar je bila posledica zelo ugodnih vremenskih in snežnih razmer. V višinah je bil hladen in zelo suh zrak, ki je omogočal močno nočno ohlajanje. Infrardeče sevanje ozračja, ki ponoči uravnoveša infrardeče sevanje tal, se s padajočo temperaturo in vlažnostjo zmanjšuje, kar pomeni nižjo ravnovesno temperaturo. Debela in na vrhu rahla snežna odeja, ki je prekrivala Komno, je hkrati odličen izolator in sevalec, zato se je izguba toplote s sevanjem skoraj v celoti prenesla na zrak v mrazišču. Na intenzivnost tega procesa kaže tudi lokalni nočni veter z Lepe na Spodnjo Komno. V noči rekorda je ta veter povsem prevladal nad šibkim vetrom vzhodnih smeri v prostem ozračju. Ker je meja zelo suhega zraka v višinah in bolj vlažnega spodaj potekala ravno na višini Komne, so bile razmere v posameznih mraziščih precej različne. Tako je bila v Luknji, 160 m nižje od Mrzle Komne, minimalna temperatura »le« –39,6 °C, na planini Pečana pod Ratitovcem pa –33 °C. Temperaturni potek v slednjem mrazišču kaže na kratek, a izrazit temperaturni minimum, kar pojasnjuje 6 °C višjo temperaturo v Mrzli Komni kmalu po vzidu Sonca glede na minimum pretekle noči. Enako sliko kažejo tudi podatki z mrazišča na Jelovici in italijanskih Alp, kjer je bila rekordno nizka temperatura –43,8 °C zabeležena že ob treh zjutraj. Ozračje nad mrazišči se je v poznih jutranjih urah ogrelo, relativna vlažnost se je povečala in posledično se je zaradi večjega sevanja ozračja tudi v mraziščih temperatura dvignila.

Štiri leta so za proučevanje klimatskih lastnosti nekega območja zelo kratko obdobje, saj v klimatologiji kot referenčen niz velja 30-letno obdobje. Sploh pa to velja, če imamo v mislih ekstremne vrednosti, ki se pojavljajo redko. Za vse tri izmerjene rekordne vrednosti v tem obdobju velja, da je prišlo sicer do součinkovanja zelo ugodnih pogojev za pojav izrazitih minimumov, ampak še zdaleč ti pogoji niso bilo idealni in »neponovljivi«. V obdobju zadnjih 30 let so se kar nekajkrat pojavili bolj ugodni pogoji, kot so bili 9. januarja letos, kar kaže na to, da temperature v gorskih mraziščih Slovenije lahko padejo tudi pod –50 °C. Že izmerjeni minimum pa postavlja nekatera temeljna spoznanja o klimatologiji v Sloveniji v povsem nov okvir.

Gregor Vertačnik univ. dipl. meteorol., Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje
Iztok Sinjur dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije
Dr. Matej Ogrin Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani

Komentiraj (3):

Lojze Budkovič, nedelja, 18. januar 2009, ob 11:43

Ob vsej zgodbi o rekordno nizki temperaturi na Komni sem začuden nad imenom lokacije. Po sliki sodeč, se je ta zgodba odvijala v predelu Poljance, ogromne uleknine pod Kalom in Lanževico. Za ime Mrzla Komna pa bi želel pojasnilo od avtorjev zgodbe. Ali gre za novo poimenovanje mikrolokacije?

Jaka Ortar, nedelja, 18. januar 2009, ob 15:30

Ne vem, ali gre za predel Pl. Poljanice - tudi tam (neposredno pod pobočjem Kala) so že potekale meritve, pa se mrazišče ni tako dobro izkazalo. Za območje "rekordne luknje" nismo na kartah našli nobenega imena, pač pa je tako delovno ime mrazišča, kot ga po obisku 2. marca 2005 poimenoval dr. M. Ogrin ("Mrzla" seveda zato, ker je izmeril manj kot -41 °C). Na območju Lepe Komne med Kalom, Lanževico, Pl. na Kalu in Pl. na Kraju smo namreč merili že v 6 mraziščih, zato je bilo treba najti nova imena za te mikrolokacije.

Tudi nekatera druga mrazišča smo poimenovali sami večinoma po bližnjih ledinskih imenih, kar je seveda bolj prijazno, kot če bi imeli mrazišča Komna 1, Komna 2, Komna 3, Fužinske planine 1, 2, 3 ... :)

Tisto noč (8./9.1.) se je v slovenskem najvišje ležečem mrazišču (2306 m) zaradi motenj vetra ohladilo le do -35 °C, ob 12 h pa je bilo še vedno -22 °C.

Miha Pavšek, ponedeljek, 19. januar 2009, ob 10:15

Mrzla Komna je cca. 500 m JV od Poljance, zato ni nič narobe, če so jo za potrebe meritev poimenovali kot tudi nekaj drugih mrazišč. Podobno se je zgodilo tudi Kozlovemu robu, izraziti vzpetini zahodno nad kočo na planini Na kraju (pod Bogatinom), katere valoviti greben se zahodneje zaključi s Srednjim vrhom. Zemljepisna imena imajo pač svoje "življenje", je pa res, da danes med "poimenovalci" niso le domačini, saj s(m)o obiskovalci gora vse pogosteje "eksterci"...

eXTReMe Tracker