Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dereze, cepini, varnost in še kaj

Večer, Narava, gore in ljudje - Boris Strmšek: Nekoliko nerodno je, da vodiš s Kredarice proti vrhu navezo, potem pa srečaš koga, ki sredi strmega dela pod Malim Triglavom občepi v snegu.

Zima nas je končno obdarila z dovolj snega, predvsem v gorah ga je dovolj in ponekod še preveč, odvisno, na katerem koncu slovenskih Alp ste. Obilna zima v gorah pomeni tudi, da se tja odpravijo večinoma dovolj izkušeni, saj razmere zahtevajo popolno zimsko gorniško opremo in s tem tudi znanje glede uporabe tovrstne opreme. Zapisal sem večinoma, saj se še vedno najdejo ljudje, ki po nepotrebnem izzivajo usodo in se potepajo po gorah neprimerno opremljeni ali pa brez primernih izkušenj. Saj je jasno, kaj narediti, če tega nimamo. Brez primerne opreme se držimo varnega zavetja dolin, brez primernih izkušenj pa si izberemo družbo takšnih, ki nas bodo varno pripeljali v gore in nazaj, na primer gorskih vodnikov. Obstajajo tudi gorniški tečaji in šole, kjer bomo dobili nekaj znanja. Seveda je utopično pričakovati, da se takšnih nasvetov ljudje držijo, vendar pa nas včasih nesreče opomnijo, da nismo večni in vsemogočni, temveč le krhka bitja, ki se jih gore z lahkoto otresejo. Kljub temu da nekako velja, da smo Slovenci gorniški narod, pa je realnost še daleč od tega.

Skrb vzbujajoč je predvsem odnos do varnega gibanja v gorah, pa ne glede na letni čas in razmere. Če smo poleti vajeni na poteh v gorah ljudi, ki hodijo brez primerne obutve, čelade, kakor tudi druge varovalne opreme, pa precej preseneča dejstvo, da lahko podobno vidimo pozimi. Ko srečaš na dokaj zahtevnih terenih ljudi brez derez in cepinov, gre tukaj za enostavno izzivanje usode oziroma nesreče. Ko sneg pobeli gorske vrhove, naj to pomeni, da nas na turah cepin in dereze obvezno spremljajo. Pa ne samo to, treba jih je tudi uporabljati. Znati uporabljati!

Pred kratkim smo se vzpenjali skozi Turski žleb nad Logarsko dolino. Široka grapa srednjih naklonin nas vodi z Okrešlja na Male pode pod Rinkami. Tukaj vodijo odlične zimske ture z več različnimi možnostmi (Turska gora, štirje vrhovi Rink, Skuta...), obenem je Turski žleb za smučarje nekakšen prestop od običajnega turnega smučanja v alpinistično smučanje, kjer gre predvsem za spuste na smučeh po grapah, žlebovih in stenah večjih naklonin. In ko se tako vzpenjamo, nenadoma od zgoraj pridrvi nad nas človek, ki ga v oblaku snega premetava in se obupno trudi, da bi se ustavil. Čeprav ima cepin, mu to ne uspeva najbolj. Ko odskočimo, da nas ne podre, opazimo, da je brez derez na nogah. Na srečo se čez kakšnih sto metrov ustavi, saj je bil sneg ob straneh mehkejši. Je pa možakar drsel okoli 300 metrov in v trših razmerah bi se ta zdrs lahko končal zelo slabo. Njegov kolega, ki primerno opremljen kmalu sestopi mimo nas, pove, da ima dereze v nahrbtniku. Kaj torej pomaga oprema, če je ne uporabljamo? Kako razumeti ljudi, ki opremo raje nosijo v nahrbtniku, kot da bi jo uporabljali? Ali jim je res tako vseeno za lastno zdravje ali pa gre preprosto za neumnost oziroma brezglavo hojo po gorah, ki se za nekatere konča tudi zelo slabo?! Le kdo bi vedel. Ob tem sem dan pred tem dva možakarja, ki sta bila na poti z Okrešlja v dolino, že opozoril, da je hoja brez derez na tej poti lahko tudi nevarna. Eden je imel dereze v nahrbtniku, njegov odgovor pa je bil, da pa tam že niso potrebne in da se njemu še nikoli ni nič zgodilo. Brez komentarja. Tudi zimski vzpon na Triglav mi je postregel že z nekaj zanimivimi srečanji. Nekoliko nerodno je, da vodiš s Kredarice proti vrhu navezo, potem pa srečaš koga, ki sredi strmega dela pod Malim Triglavom občepi v snegu in ne more ne naprej ne nazaj. S cepinom sicer, toda brez derez, pa še strah ga je izpostavljenega terena. Le kaj ima takšen človek v glavi, da tvega lastno življenje, obenem pa tudi življenje drugih, saj lahko ob zdrsu povleče v globino še koga od vzpenjajočih se?! In nato še zahteva, da ga kdo varno spravi nazaj do Kredarice. Kaj narediti v takšnem primeru? Tvegati varnost lastne naveze in pomagati ali pa pustiti takšnega človeka usodi? Svetoval sem mu, naj počaka in ga navežemo ob vračanju z vrha, pa ga nato ni bilo več. Je nekako sam sestopil in upam, da se je iz tega kaj naučil.

Takšnih primerov je vsekakor preveč. Mogoče bi nekoliko zaleglo, če bi se zahtevalo za hojo v gorski svet obvezno zavarovanje ali članstvo v gorniški organizaciji, ki zajema takšno zavarovanje. Pri nas je namreč reševanje v gorah zastonj, razen v kakšnih izjemnih primerih, ko gre za pretirano kršitev pravil varne hoje in plezanja. V tujini ponekod ni tako in vas lahko neumnosti v gorah drago stanejo, če seveda niste primerno zavarovani. Vsekakor pa zavarovanje še ne pomeni, da ste imuni za nesreče. Tukaj veliko pomenita predvsem gorniška vzgoja in lastna zavest, da počnemo stvari, ki smo jim dorasli ter smo za njih primerno opremljeni. Za zdaj pa je še vedno vse preveč pogovorov med ljudmi v planinskih kočah o njihovih časih, rekordih in podobnem, bolj malo pa o opremi in varnosti. Ker smo pravkar stopili v novo leto, naj vam zaželim, da vam bo v gorah predvsem varno! 

Boris Strmšek

Na zimsko turo z zimsko opremo

Na zimsko turo z zimsko opremo (Boris Strmšek)

 

 




Vecer.si 15.01.2009

 Zdrs v Turskem žlebu se je tokrat končal brez hujših posledic.

                                   (Boris Strmšek)

Zdrs v Turskem žlebu se je tokrat končal brez hujših posledic

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti