Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Na merilnem mestu v enem od mrazišč na Komni nad Bohinjem, kjer merijo izjemno nizke temperature, so zabeležili minuli petek zjutraj -49,1 °C (v sosednji Luknji pri domu na Komni pa -39,6 °C ) oziroma do sedaj pri nas najnižjo izmerjeno temperaturo zraka na višini dveh metrov nad tlemi.
| |
 |
|
| |
Območje Lepe Komne, domovanje slovenskih mrazišč in merilno mesto (puščica) v mrazišču Mrzla Komna z merilnimi instrumenti. (Foto: Miha Pavšek)
|
|
Mraz povsod okoli nas ne popušča! Po nižinah osrednje Slovenije beležimo negativne temperature zraka oziroma imamo opravka s tako imenovanimi ledenimi dnevi že več kot dva tedna! Minule dni niso prilezle najvišje dnevne temperature zraka v osrednji Sloveniji niti nad -7 stopinj Celzija, pri čemer velja še enkrat omeniti, da smo imeli take toplotne »viške« več dni zapored. Tako hladne prve januarske dekade ni bilo že četrt stoletja! Se je pa pred današnjim poslabšanjem ogrelo v višinah. Včeraj zjutraj smo imeli nad Ljubljano, tako je namreč pokazala jutranja navpična sondaža (to je tisti »balonček« z merilno opremo, ki ga dnevno spustijo v atmosfero v drugem delu noči), na 600 metrih -12, in pa 600 metrov višje, torej na 1200 metrih, že kar 4 °C. Po zadnji izdatni ohladitvi je nastal v notranjosti Slovenije pravcati toplotni pokrov. Sonce nima prave moči, saj smo na sredini januarja, vendarle pa bomo pojutrišnjem vstopili v drugo polovico meteorološke zime. Če koga zebe, naj vas spomnimo na december 1879, ko je bila povprečna mesečna temperatura zraka v Ljubljani (meritve so potekale na Prečni ulici) -11,7 °C!
Zima 1879/80
11. decembra taistega leta se je po jutranjem mrazu (-26,4 °C) čez dan »segrelo« na -16,0 °C, povprečna dnevna temperatura zraka pa je bila -20,7 °C! Nasploh je v zimi 1879/80, natančneje od 28. novembra pa do 10. februarja najvišja dnevna temperatura zraka le v osmih dneh presegla ledišče. Z drugimi besedami, bilo je približno še enkrat hladneje kot minule dni. Mraz, ki nas je dosegel prejšnji teden, pa seveda vedno pride z višin in se kasneje spusti v nižine, če mu to omogoča relief. In obsežnejše ter številne manjše slovenske kotline in doline so ob pomoči »nizkega« sonca kot nalašč za to! A pomudimo se še malo tam zgoraj, natančneje pri novici, ki so nam jo pred dnevi posredovali marljivi »mraziščarji«, sicer člani Slovenskega meteorološkega foruma (http://www.slometeo.net/portal/). Na merilnem mestu v enem od mrazišč na Komni nad Bohinjem, kjer merijo izjemno nizke temperature, so zabeležili minuli petek zjutraj -49,1_°C (v sosednji Luknji pri domu na Komni pa -39,6 °C ) oziroma do sedaj pri nas najnižjo izmerjeno temperaturo zraka na višini dveh metrov nad tlemi.
Mrzla Komna 2009
Nekateri izmerjenemu niso verjeli, saj so posredovalci informacij pozabili omeniti, da je bila temperatura izmerjena v mrazišču Mrzla Komna na območju Lepe Komne. In kaj sploh je mrazišče? Najpogosteje gre za globljo vdolbino, pri nas so to večinoma vrtače, kjer je zelo mrzlo, saj se vanje ujame hladen (in s tem težji) zrak. Zaradi zaprtosti ga veter težko »odpihne«, sonce pa ga v hladnejši polovici leta zelo počasi segreje, še posebej pozimi. Pri tem je pomembno tudi, kako velika, zaokrožena in globoka je taka oblika površja, kako strma, dolga in poraščena so obodna pobočja ter seveda meteorološke danosti - za mraz sta pomembna zatišje in nizka vlažnost oziroma zelo suh zrak. Mrazišča so potemtakem območja, kjer se v jasnih in mirnih nočeh temperatura zraka spusti precej, precej nižje kot v okolici na isti ali podobni nadmorski višini. Vzrok je močan temperaturni obrat (poleti se pozna to na rastju, saj je to na dnu precej nižje ali pa ga sploh ni…), saj je hladen zrak, ki se nabira v »senčnem« in nočnem delu dneva na dnu zaprtih globeli, težji od okoliškega toplega. Če so temperature še na robu mrazišča precej »normalne« (na robu Mrzle Komne je bilo »le« -36 °C) , pa začno v polarnih dneh z vsakim metrom, ko sestopamo hitro padati. In potem nam zamrzne še pogled ali kot je dejal eden od pogumnih merilcev (med njimi je bil tudi meteorolog), »se je nenavadno obnašal še material, saj so bile polivinilaste vrečke take kot bi bile papirnate«.
Miha Pavšek