Večer, Narava, gore in ljudje - Franja Žišt: Uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju trenutno ni dovolj za nadzor objestnih motoristov, voznikov štirikolesnikov in motornih sani ter drugih adrenalina željnih obiskovalcev narave
Neurejen motorni promet v naravnem okolju postaja vse večja težava na skoraj vseh področjih Slovenije. Vožnja s štirikolesniki po višinskih gozdovih, dirkanje z motorji za kros po gorskih potokih, pojav nove discipline "driftanje" - vožnja z motornim vozilom po smučarskih progah ali zasneženih pobočjih... Seveda ne gre brez posledic, saj zaradi tega nastajajo poškodbe podrastja, gozda in travne ruše, po drugi strani je moteč tudi hrup, vozila pa predstavljajo nevarnost za pohodnike in smučarje. Zato so ob mednarodnem dnevu gora pri Planinski zvezi Slovenije pripravili okroglo mizo z naslovom Neurejen motorni promet v naravnem okolju, kjer so mnenja primerjali strokovnjaki z različnih področij.
"Med motorna vozila, ki najbolj ogrožajo naravno okolje, uvrščamo dvokolesnike, štirikolesnike in motorne sani, njihova problematika pa je posebno izrazita na področju Pohorja, Janč in Trnovskega gozda," je povedala vodja krajinskega parka Radensko polje Tina Mikuš. Trenutna uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju za zdaj ni dovolj, poleg neurejene zakonodaje je neurejeno tudi vprašanje o nadzoru in pristojnosti nadzornikov, prisotna pa je velika moč kapitala, še posebno prek turističnih ponudnikov adrenalinskih športov. Janez Kastelic z Ministrstva za okolje in prostor je predstavil vzroke za pripravo nove uredbe za vožnjo v naravnem okolju. Osnovo daje že zakon o gozdovih, ki ne dovoljuje vožnje z motornimi vozili po vlakah in terenu, pomembna sta tudi zakon o varnosti v cestnem prometu in zakon o javnih cestah. "Vožnjo je treba dovoliti, a ustrezno urediti," je dejal Kastelic.
Zaradi želje po adrenalinu v najbolj skrite kotičke narave
Jurij Gulič z Zavoda RS za varovanje narave je izpostavil težave na Pohorju: "Ponudba se krepi, postaja vse bolj kakovostna, pojavljajo se nove vsebine, na primer driftanje, veliko je panoramskih preletov s helikopterji in z letali, ki letijo pod dovoljeno višino. Uporabniki so arogantni, ne upoštevajo režimov in se zatekajo v najbolj skrite kotičke, ki so adrenalinsko najbolj zanimivi. Veliko je tudi tujcev, ki prihajajo na izlete ob koncih tedna. Vse njihove dogodivščine je potem mogoče najti na svetovnem spletu, kar še popularizira tovrstno dejavnost." Vesna Juran z ljubljanskega zavoda za varovanje narave se je strinjala s kolegom in poudarila, da pri njih pričakujejo zaostritev zakonodaje, da je še posebno pomembno registrirati vozila, saj "dokler ne bomo imeli lastnikov vozil, ne bomo mogli izvajati nadzora sankcij". Vozniki namreč velikokrat snamejo tablice, so hitri in okretni in jih je nemogoče prepoznati. Posebno poglavje so tudi naravovarstveni nadzorniki, ki imajo premalo kompetenc, največkrat se tudi sami zgolj preganjajo po terenu, pogosto pa so ogroženi zaradi napadov voznikov. Juranova je še podvomila, da bi poligoni rešili problematiko: "Ti vozniki imajo težnjo, da vozijo zunaj poligonov in označenih poti, zato je potreben poostren nadzor."
Prenizke kazni
Direktorica Triglavskega narodnega parka Marija Markež je poudarila, da si veliko ljudi želi miru in sprostitve in da se zatekajo v zavarovana območja, tako da ni vprašljivo samo stanje rastlin in živali: "Nihče si ne želi, da bi mu kdo izza ovinka priletel naravnost v obraz." Markeževa je predlagala, da bi kaznovali tudi oglaševanje in organiziranje takih adrenalinskih podvigov. "Verjamem, da v Triglavskem narodnem parku umre več gamsov zaradi objestnežev kot zaradi strelov," je še dejala. Predstavnik policije je povedal, da tudi pri njih opažajo naraščanje problematike: "Leta 2006 smo izdali 169 ukrepov, leto kasneje 329, letos do sedaj že 380. Predvsem bi jim dejavnost morali omogočiti na določenih področjih, v nasprotnem se bo še vedno pojavljala."
Predstavniki različnih inšpekcij so si bili edini, da so zdajšnje kazni prenizke, saj 20 evrov za uporabnika, ki bi bil pripravljen plačati dvajsetkrat več, samo da bi se lahko vozil, res ni veliko. Ob majhnem številu nadzornikov in inšpektorjev nekatere akcije sploh niso upravičene, ker je izterjana globa znatno manjša od stroškov, ki jih ima inšpekcija s posredovanjem v naravi.
V tujini vinjete za motorne sani
Odgovorila je tudi nasprotna stran. Iz podjetja največjega ponudnika štirikolesnikov pri nas je spregovoril Primož Ašenberger. Poudaril je, da se sami zavedajo svoje moralne odgovornosti in bi želeli ureditev določenih območij za izvajanje svojih dejavnosti, zunaj območij pa strogo sankcionirati kršitve. "V tujini imajo ponekod za snežne sani tudi vinjete, uporabljajo se lahko, ko zapade določena količina snega, določeni so pogoji in način vožnje. Sami opažamo, da se ozaveščenost pri nas dviguje, vsakemu uporabniku priložimo tudi kodeks obnašanja, je pa res, da manjšina meče slabo luč na vse uporabnike. Nismo samo za prepoved, ampak za kompromis."
V zaključku so strnili ugotovitve, da je pomembno ozaveščanje ponudnikov in uporabnikov, nujno je noveliranje predpisov s tega področja ob sodelovanju različnih resorjev, z vključitvijo vseh panožnih športnih zvez je treba ugotoviti, s katerim športom se ukvarjati na naravnem "vadbišču" in o tem doseči družbeni konsenz, treba je povečati nadzor in pooblastila nadzornikov, jasno opredeliti območja, kjer bodo določene aktivnosti dovoljene, zagotoviti poligone za nekatere adrenalinske motorne športe in nujno uvesti registracijo vseh vozil, ki se v kakršni koli obliki pojavljajo v naravnem okolju.
(Urška Šprogar)
Z izostritvijo zakonodaje bi zaščitili najlepš kotičke kot je Triglavski narodni park
Franja Žišt