Večer, Potovanja - Kristina Menih: Tudi kadar ob slovenski obali piha noro močna burja, si na območju Strunjana lahko privoščimo kolikor toliko prijeten sprehod, saj je severni veter tam pogosto manj močen kot drugod …
Tja se lahko peš odpravimo kar iz Portoroža, in to skozi tunel nekdanje ozkotirne železnice od Trsta proti Poreču. To je točno tisti predor, v katerem so v socializmu vrsto let gojili šampinjone. Za to 3,5 kilometra dolgo in ravno speljano asfaltirano pešpot do Strunjana boste potrebovali okoli petdeset minut, lahko pa se po njej odpravite tudi s kolesom. Ob strunjanskem avtokampu je steza speljana naprej proti napol opuščenim solinam ali pa okoli strunjanske lagune, še prej pa se znajdemo v prvem delu naselja Strunjan. Kraj, v katerem danes živi skoraj šeststo prebivalcev in so ga za svojega vzeli tudi prvi vikendaši, ki so si tod omislili počitniške hiše že sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, se je že davno začel razvijati v dolini rečice Roje, vzdolž solin in na obronkih okoliških gričev. Ker je bil razvoj počasnejši kot drugod na Obali, je narava k sreči ostala tako neokrnjena, da so 160 hektarjev strunjanskih površin leta 1990 zavarovali kot naravni rezervat. V njem so poleg štirih kilometrov svojstvene morske obale in priobalnega morja zajete tudi napol opuščene soline, laguna Stjuža pa znana romarskacerkev Marijinega prikazanja in več pešpoti, speljanih preko tipične istrske pokrajine, ki jo ponovno zaznamujejo nasadi kakijev, vinogradi in oljčniki. V bližini pešpoti proti znanemu strunjanskemu kopališču in proti slikovitemu strunjanskemu križu leži kompleks hotela Svoboda. Žal sem se do njihove recepcije pomujala zastonj, saj mi prijazna receprotka ni mogla ustreči. Zgibanke s pešpotmi, da trenutno nimajo, je pa že v tisku, sem izvedela in verjamem, da je res. Pa sem jo kar na slepo mahnila po strmi, z granitnimi kockami tlakovani poti, vodeči navkreber do romarskecerkve Marijinega prikazanja.Legenda trdi, da se je v noči med 14. in 15. avgustom 1512. leta Gospodovega dvema čuvajema tamkajšnjih vinogradov prikazala sama božja mati Marija, zato so njej v čast popravili dotrajano cerkvico, ki je hitro postala najpomembnejše romarsko središče celotne Istre. Bogata notranjost vedno pritegne radovednega izletnika, vse do letošnje svečnice pa si je vredno ogledati tudi edinstvene jaslice. A to še ni vse: pot vabi dalje vse do klifne stene nazobčane obale Mesečevega zaliva, od koder vodi prava kozja steza vse do morja. Bel, preko štiristo let star strunjanski križ, posvečen pomorščakom, se boči nad drugo prepadno steno, pod katero bučijo morski valovi, v bližini pa je pokončno zasidran "slovenski menhir", visoka in ozka skala, ki ji nekateri pripisujejo zdravilne moči.
Nadaljujem po morski obali in mimo precej opuščenega parka nekdanje počitniške rezidence družine Tartini skozi strunjansko kopališče do odcepa za pot proti cerkvici strunjanske Matere božje, kjer zašpičim tokratni izlet, zatem pa ob laguni do prve poti, ki me skozi soline prepelje na drugo stran Strunjana in na plažo hotelskega kompleksa Salinere. Če imate malo več časa, si privoščite dodatno pešpot skozi Fieso do Pirana, ali pa se pri "menhirju" obrnite in ob obali peš proti Izoli, kamor vas noge prinesejo v dobrih dveh urah.
Kristina Menih