Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ogradi

gorisekgorazd@gmail.com             [email protected]


Zaledenela Suha


Zapora?


Ogradi z Debelim vrhom ...


... in Triglavom. Marko ima
prav. Široki kot bi bil zakon!


Vršno pobočje Ogradov


Grapa med Kredo in Slatno -
tudi v njej je bilo zanimivo ...


Očak z Adamom in Evo


Triglav, pred njim Mišelj vrh.


Rjavina in Vernar, spredaj "raj".


Tosc


Stol


Rjavina


Spodnje Bohinjske gore


Poslavljajoči se Triglav


Obilno zasnežena Krstenica


Proti Krnu


Grintovci in Storžič

 Arhiv: Gorniška potepanja

 

 

 

 

 

 

sreda, 7. januar 2009, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 4336

Pomežik na OgradihGorniška potepanja: Nad planino V Lazu naju je pričakalo deviško pobočje. Strmi prehod, ki pripelje do opuščene planine na jugovzhodni strani Ogradov, sva zastavila bolj ali manj naravnost navzgor.

 

Čaroben konec starega leta

Vreme se je umirilo, plazovi tudi in čas je že bil, da pogledava malo višje. Predzadnji dan starega leta sva doživela enega najlepših dni v gorah. Na Bledu, kjer so se pospešeno pripravljali na najdaljšo noč, je bilo zelo malo snega, tako da naju je obilna snežna odeja v Bohinju (gladini jezer se razlikujeta za samo petdeset metrov) kar malo presenetila. »V Bohin' 'ma d'ž ta mvade,« poje pesem. In sneg tudi, dodajava midva ...

Cesta proti planini Blato je sicer splužena, a za osebna vozila prevozna samo do klanca pod mostom čez Suho (kolesnice so pregloboke), kjer je urejeno Slapišče SuheDetajlparkirišče. Nekaj neumornih se je s štirikolesnim pogonom pripeljalo do zadnjega ovinka pod razcepom Vogar – Blato, kjer pa se je vožnja tudi zanje končala, saj je tam omagal celo »orač«. Midva sva seveda pešačila iz doline, in to z vojaškim tempom. Mraz je pošteno pritiskal, čeprav je bilo že sredi dopoldneva. Ustavil naju je šele zaledeneli oklep slapišča Suha. Na planini Blato sva preizkusila sneg in vsa vesela ugotovila, da nama danes ne bo hudega. Na trdi podlagi je bilo nekaj centimetrov pršiča, ki je omogočal uživaško hojo.

Planina Blato

Po bližnjici skozi gozd sva dosegla kolovoz proti Planini pri Jezeru. Od dveh priletnih gospodov, ki sta bila bolj pridna od naju in že osvojila planino ViševnikKam pa zdaj?, Planina V Lazusva izvedela, da podlaga tudi tam gori drži. Naju je vleklo v drugo stran do planine V Lazu. Sled je bila komaj vidna. Pot nama je prekrižalo nekaj podrtih dreves, a večjih težav ni bilo. Ob počitku sta naju dohitela mlada fanta, dobrotnika izpred nekaj dni, ki sta odkidala eno od koč na planini, kjer bodo z družbo pričakali novo leto. Tokrat ju je neslo na »fino obdelavo« hišice, ki sta jo pred dnevi zbudila iz zimskega spanja.

Debeli vrh nad planino V Lazu

Nad Lazom naju je pričakalo deviško pobočje. Strmi prehod, ki pripelje do opuščene planine na jugovzhodni strani Ogradov, sva zastavila bolj ali manj naravnost navzgor. Izpod sten so se v dneh pred najinim obiskom prožili plazovi! Ostankov planine ni bilo videti. Resnici na ljubo jih prav posebej tudi iskala nisva. Od poletnega obiska pred nekaj leti sva imela v spominu, da je tam samo še nekaj tramov, ki so jih obilne snežne padavine preteklih tednov popolnoma prekrile.

Gamsi

Po širokem slemenu do vrha Ogradov (2087 m) sva imela družbo. Okoli naju so skakljali gamsi. Stari in mladi, veliki in majhni, vsi pa na vso moč radovedni, kaj neki jeProti planini V Lazu Žrtvovanje tistemu zgoraj ali kaj drugega? :-)dvema osebkoma na dveh nogah (»v rokah imata še dve umetni – za hojo po štirih?«), da se vzpenjata proti vrhu. Le kako jim to povedati? Oni so tukaj dan in noč, v poletni vročini in v zimskem mrazu. Vse svoje življenje preživijo med skalnimi vršaci. Ne poznajo meglenih dolin, kjer se sonce po več dni, včasih tudi nekaj tednov, skriva očem, hitrega (prehitrega!) vsakdana, ki ga zganjamo ljudje v urbanih središčih in za povrh še mislimo, da smo srečni, ure, ki je gospodar nam, ki smo menda pametnejši od živali?!

Čarobno slovo

Nekaj odgovorov »zakaj tja gor« je na fotografijah. Čudovito slovo dneva sva pričakala na vrhu. Kar sedela bi še tam zgoraj, a treba se je bilo posloviti. Še dolga pot je bila pred nama. Markirani ovinek do planine V Lazu sva si skrajšala skozi gozd.

Zvezde na nebu so žarele, le luna še ni bila pripravljena na sodelovanje. Od mlaja je minilo le nekaj dni. Brez svetilk ni šlo. Jih potrebujejo živali? Samo v razmislek ...
 

Komentiraj (13):

Lojze Budkovič, sreda, 7. januar 2009, ob 16:33

Sicer lepi in zanimivi zgodbi dodajam majhen, pa pomemben popravek.Ogradi so del Fužinskih planin.

Tomaž Ogrin, sreda, 7. januar 2009, ob 16:53

Pred leti ga ni bilo. Tega križa. A moramo res povsod to nabijat. Potem pa planejo, da si proti veri. To nima nič z intimnim verovanjem, to je oholost človeka nad naravo, češ tu sem jaz, najvišji, povsod na vrhovih, višji od njih, glejte me, Vatikan je tudi tu, to je moj stik z Bogom. Božji strelovod!
Nabijanje križev na gorah in po planinah je nasilje nad naravo in družbo.

To je samo onesnaževanje narave in je politika, pod krinko verovanja, tega vsega lepega, kar je z njim povezano. Po osamosvojitvi je začel Vatikan nabijat križe, kjer so bili (hvala, da so jih sneli) in kjer jih ni bilo.

Narava je tisti čudež pa kakorkoli je že nastala. Pustimo jo svobodno, pustimo pogledu svobodo, ne ga nabadat na križe.
Pa zadovoljno 2009!

Zoran Gregorčič, sreda, 7. januar 2009, ob 17:58

Glede na začetek: "Nad planino V Lazu..." in nadaljne opise o planinah pod Ogradi, predvidevam, da se je le nekoliko nerodno zapisalo naslov, ki govori o teh fužinarskih planinah. Ker Ogradi definitivno so v Fužinskih planinah, bi moral biti naslov Ogradi nad fužinarskimi planinami in po tem je vse prav.

Gorazd Gorišek, sreda, 7. januar 2009, ob 18:03

Hvala za opozorilo. Ko sem pisal naslov, sem razmišljal o Fužinskih planinah na katerih se v poletnih mesecih pasejo živali (Blato, Laz, Krstenica) in Ogradi so pač nad njimi, ne pa Fužinskih planin (gora) v celoti, kamor seveda spadajo tudi Ogradi.
Kaj je v SSKJ in SP (še posebej pa v splošnem razumevanju ljudi) gora in kaj planina, je bilo lani na teh straneh veliko povedanega. Zame so Ogradi gora, še bolj Debeli in Mišelj vrh. Ko pa bom na Škednjovcu zagledal prvo kravo, bom tudi jaz pisal o Fužinskih planinah nad 2000 metri. Zavedam se, da nimam dovolj znanja, poguma in še marsičesa ne (predvsem pa nisem domačin), da bi spreminjal posvečena in zakoreninjena imena, vendar potem zmede zagotovo ne bi bilo. Iz radovednosti sem v iskalnik napisal "Fužinske gore". Kot vidim, nisem edini, ki razmišlja v to smer.

>gore-ljudje.net/novosti/22074/

Glede postavljanja križev pa se s Tomažem popolnoma strinjam.

Andrej Rožič (Bohinj), sreda, 7. januar 2009, ob 18:47

Fužinske ali Fužinarske (F'ž'narske) planine, gore? - Men se fužinske tko malo čudno sliši - "lublansk neee". Bi blo bolš če bi se reklo kar Studorske :).
Glede križa, se bom pa pozanimal kaj je bilo pred "pred časom" ko ga ni bilo (mogoč je pa kdaj pred 2SV vojno bil). Potem pa bom malo pokomentiral. Mene ne moti, še več, mi je kr luštn sploh, ker ni na vrhu, in je tko "za krajem", se je pa Gorazd kar potrudil, da ga je na treh slikah ujel... ma ni no , ni moteč, vsaj meni ne. Onesnaževanje? Vatikan? - ja to j blo bohinjska mladina, ki ga je postavila je dobila dekret od šefa partije v Vatikanu, pa še ogromn dnarja so jm dal, da so ga postavili (Kar s helikopterjem)?
Še ena uganka:
Koliko stvari me mora motiti, da me uradno potrdijo za "motenega" - zase vprašam da ne bo nesporazumov.
Aja pa tud vsem vam srečnega in zdravega predvsem pa varen korak kjerkoli!

Filip Vidmar, četrtek, 8. januar 2009, ob 06:49

Lepa reportaža, še celo v Ognjišču bi jo verjetno objavili :)) Ali pa vsaj kakšno od omenjenih treh fotk. Ali pa ne bi nič in niti odgovorili ne bi, kot meni niso, ko sem jim pred leti poslal eno res lepo fotko s predlogom za objavo.

Kaj sem že hotel povedati? Aja -pretiravanje s križi res moti, kmalu bomo kot v Avstriji, kjer se mi včasih zdi, da imajo britof na vsakem kuclju.

Mojca Luštrek, petek, 9. januar 2009, ob 21:19

»Uganka«, ali so planine (gore) Fužinske ali Fužinarske, ima enako rešitev kot tista o Trentskem ali Trentarskem Pelcu: http://www.gore-ljudje.net/forum/9999/odgovori/#c10009. Če se imenujejo po kraju (Fužini ali fužini/fužinah), so Fužinske, če po ljudeh (Fužinarjih ali fužinarjih), pa Fužinarske. Močno dvomim, da se po prebivalcih ali po fužinskih delavcih, lastnikih fužin ali železarjih, zato so se mi Gorazdove Fužinske planine zdele čisto v redu.

Dokler nisem prebrala njegove izjave, da je »razmišljal o Fužinskih planinah na katerih se v poletnih mesecih pasejo živali«. Zdaj pa imam dve pripombi. (1) Fužinske (pašne) planine niso zemljepisno ime, zato se pišejo z malo začetnico, tako kot gorenjske planine (hribovski, gorski pašniki na Gorenjskem), karavanške planine (taki pašniki v Karavankah), bohinjske planine (taki pašniki v Bohinju, nad Bohinjem). (2) Če gre za planine, kjer pasejo F/fužinarji, bi bile navsezadnje lahko tudi fužinarske. Če domačini (Andrej?) govorijo tako, so jih mogoče res poimenovali po lastnikih, uporabnikih pašnikov.

Andrej Rožič (Bohinj), torek, 13. januar 2009, ob 09:23

Moje razmišlanje: fužinski - bi bilo prav, če bi gor bile fužine ali pa če bi se pogovarjali o kaki deponiji, ki bi se navezovala na fužino. Ker pa gor pasejo Fuž'narji so verjetno po njih poimenovali planine. No še vedno ima vsaka svoje ime. Zanimivo bi bilo tudi pobrskati, kdaj se je vas Stara Fužina preimenovala iz "Staro Klad'vo". Jezik je na srečo živ in se spreminja.

V Bohinju tako poznamo tud bukovske planine (v spodnjih bohinjskih gorah - kjer so pasli in še pasejo Bukovci (Bukova dolina - Brod, Savica, Kamnje, Žlan, Polje, Laški Rovt). Ravharska planina za Črno Goro (to ime je spet nekaj posebnega).
In vedno se bo našel kdo, ki bo po svoje poimenoval svet pred seboj. Tud za Triglav baje nekdo pravi, da ni gora, da je planina :). Mt. Everest - Sagarmatha - Čomolugma
Seveda naj se vsakemu dopusti, da uporablja svoje izraze, kot se dopušča tudi nam da jih skritiziramo.

Filip Vidmar, torek, 13. januar 2009, ob 17:12

Janez Mencinger: Moja hoja na Triglav

"Stoletja in stoletja so butala fužinska kladiva na Bistrici, na Pozabljenem in pri Starem kladivu in ustvarjala železo in jeklo iz bohinjskih rud."
.... .. . .. ..
"V dolini globoko pod nami smo videli nekaj hiš iz vasi Stare fužine, polje proti jezeru ..."

Je to dvoje torej isto?


(obenem pa ne kaže preveč opletati z apostrofi in velikimi začetnicami, to je stoprav sitno :)

Andrej Rožič (Bohinj), torek, 13. januar 2009, ob 18:14

Da Stara Fužina = "Staro Kladvo"
Sem odkril en lušten vir: če vtipkate katastrsko občino Studor je odgovor na dlani.

http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm

Lep pozdrav!
Andrej

Filip Vidmar, sreda, 14. januar 2009, ob 19:45

Res dobro delo, ne samo za Bohinj, torej tam na nekih inštitutih ne mešajo samo zraka ;)

Althammer, sam' res! Vseeno me še vedno bega, zakaj je Mencinger skoraj obenem omenjal Staro fužino in Staro kladivo? In kje naj iščemo Pozabljeno????

http://sl.wikisource.org/wiki/Moja_hoja_na_Triglav

LP/F

Andrej Rožič (Bohinj), četrtek, 15. januar 2009, ob 08:14

Z iskanjem pričneš v Bohinjski Bistrici in greš navzgor ob potoku Bistrica (ni daleč).

Filip Vidmar, četrtek, 15. januar 2009, ob 10:54

Hvala. Na osnovi tega odgovora pa sem naredil tisto, kar bi moral že prej - pogledal sem v Atlas Slovenije in Pozabljeno našel na strani 80, kvadrant B3. Torej vseeno ni čisto pozabljeno ;)

eXTReMe Tracker