Anonym 13.12.2008 06:24 2220 0

Uredili poti s klifa na Debelem rtiču

Večer, Narava, gore in ljudje - Zvezdana Bercko: Zavod za varstvo narave je s finančno pomočjo kneževine Monako izvedel sanacijo erozijskih jarkov na območju klifa na Debelem rtiču

Polotok Debeli rtič se podobno kot drugi rti slovenske obale zajeda v Tržaški zaliv v severozahodni smeri. Del obale na skrajnem zahodnem delu polotoka Debeli rtič med mladinskim zdraviliščem in okrevališčem Rdečega križa Slovenije in počitniškim kompleksom ministrstva za obrambo je s pripadajočim 200-metrskim pasom od leta 1991 zavarovan kot naravni spomenik.

Na rtiču je izoblikovana za slovenski del Istre značilna obala - klif. Prepadne stene, visoke od 12 do 21 metrov, imajo tudi različno geomorfološko podobo. Kopni del spomenika krasijo različni erozijski pojavi, v plitvem morju pa nam skladi podvodnega grebena nakazujejo smer umikanja rta zaradi erozijskega delovanja valov. Kopni del klifa poraščajo toploljubne rastline (npr. žuka, mali jesen), plitvo in svetlo kamnito morsko dno pa gosti številne morske organizme. Poraščeno je z značilnimi algami ali na pesku z morsko travo cimodocejo, vmes pa se skrivajo številne živali: spužva žveplenjača, voščena morska vetrnica, ostriga, užitna klapavica, leščur, polž čokati volek, morski jež, morska kumara, mali morski pajek in druge.

Za lažjo in varnejšo hojo
Z vrha klifa so doslej do morja vodile številne neutrjene poti, ki so jih v brežino klifa s hojo in zasilnimi pripomočki nadelali obiskovalci območja. Zaradi hoje po neodpornem laporju s časom nastanejo pravi jarki. V njih se material še bolj spira, s tem pa se povečuje krušenje klifa.

Piranska območna enota Zavoda RS za varstvo narave je v teh dneh s pomočjo sredstev, ki jih za naravovarstvene aktivnosti prispeva kneževina Monako, dva jarka uredila s kamnitimi bloki. Projekt je vreden okrog deset tisoč evrov. Hoja po tako urejenih stopnicah je zdaj lažja in bolj varna, vendar še vedno na lastno odgovornost.

Brez uporabe betona
"Najgloblji erozijski jarek smo zasuli z zemljo, tako da se bo brežina klifa lahko ponovno zarasla. Pričakujemo, da bodo obiskovalci od sedaj za dostop oziroma prehod uporabljali le dve urejeni poti, namesto številnih kot doslej. Tako bomo lahko obvarovali geomorfološke danosti klifa. Zelo specifično delo je po dogovoru s projektanti (PS Prostor) prevzelo podjetje SCT, Projekt Primorska, ki je poskrbelo za nabavo lokalnega kamna peščenjaka in izvedlo zahtevno sanacijo na strmem terenu, ki je zahtevala veliko ročnega dela. Dostopna pot je izvedena brez uporabe betona, z vpenjanjem kamnitih blokov enega v drugega, in utrjena s kvalitetno glino iz Goriških opekarn. Videz se tako povsem ujema z naravno podobo območja," je povedala Barbara Vidmar, višja naravovarstvena svetovalka z Zavoda za varstvo narave.

Zvezdana Bercko