Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 09.12.08

V glavnem se je smučalo in športno plezalo

Suša

Ne bom veliko falil, če bom trdil, da minuli teden ni bilo opravljenega niti enega alpinističnega vzpona, če v to klasifikacijo ne rinemo turne smuke ali pešačenja po zimskih gorah. Daleč pa od tega, da bi bili vsi doma. Vreme je bilo lepo, sploh v nedeljo, kot nalašč za primorske stene ali še bolje, divjanje po velikih količinah pršiča. Največ turnih smučarjev se je zadrževalo še v varnem objemu zadnjih dreves, kar nekaj pa se jih je opogumilo iti tudi višje. Glavnina visokogorskega smučanja se je dogajala nad Pokljuko. Viševnik, Veliki Draški vrh in Ablanca so bile v nedeljo bolj ali manj porisane. Vsi so poročali o odlični smuki. Na drugem zelo popularnem torišču, na Zelenici, je v petek ogromen plaz presekal smučarsko progo in opozoril, da s plazovi ni šale. To ni zmotilo nekaj smučarjev in bordarjev, da se ne bi v nedeljo najprej znojili ob gaženju Osrednje grape v Begunjščici in potem veselili ob potapljanju v pršič.

Kar se slapov tiče, je moteče predvsem to, da so godni slapovi zametani s svežim snegom. Prav tako je njihova okolica (bila) dvomljiva glede plazovne varnosti. Slapovi na Jezerskem se niso stopili, očividci pa poročajo tudi o perspektivnem izgledu slapov pod Prisojnikom. O Tamarju nimam podatkov, verjamem pa, da slapovi stojijo.


Športno plezanje

Tudi stene na primorskem so bile v soboto mokre kot že dolgo ne. A že v nedeljo je bila situacija precej boljša. Najboljši slovenski športni plezalci lepega vikenda niso mogli izkoristiti za obisk plezališč, saj so se v Škofji Loki pomerili na zadnji letošnji tekmi jubilejnega, 20. po vrsti, državnega prvenstva. Presenečenj ni bilo, zmagala sta Maja Vidmar in Klemen Bečan. Več o razpletu si lahko preberete na straneh KŠP-ja.

Tudi pogled na spletni nabiralnik športnoplezalnih vzponov ne odkrije dosti. V minulem tednu najdemo le vzpon Ane Ogrinc, ki je preplezala smer Mozaik (7c+) v Mišji peči. V isti smeri se je v dobro voljo spravil, v zadnjih dneh novembra, tudi Rok Blagus, ki po uspešnem poletnem alpinističnem intermecu ponovno gradi športno plezalno formo. Še en alpinist je trenutno v dobri športnoplezalni formi; Tadej Debevec je v Miški preplezal Urbanovo (8a). V istih dneh je tam Jernej Kruder preplezal Tequilo (8a), Miha Jarm Iglu (8a) in Janez Vratanar JSFK (7c+). Ker se tisti, ki ne obiskujete Mišje peči (pa tudi kateri od sedanjih močnih mladcev...) morda sprašujete kaj ime te smeri, kratica, sploh pomeni, naj povem, da je to ena izmed številnih zgodbic o nastajanju našega najboljšega plezališča. Je posledica spora med znanima plezalcema, ljubljanskim in kranjskim, obema avtorjema številnih smeri v Mišji peči. Sedaj jih v Mišji peči žal ni več videti prav pogosto. Kranjski športni plezalec je »ukradel« projekt ljubljanskega športnega plezalca, sedanja smer Blood, sugar, sex, magic (8a). Le ta je takoj navrtal še en projekt in pod njega takoj napisal ime JSFK, ki v bolj preprostem jeziku pošilja kranjskega športnega plezalca v spolni odnos. S kom, ni navedeno. Kranjčan je, nebodi ga len, nato opravil prvi vzpon še v tej smeri. Oh, kje so lepi časi teh zgodbic, ko še niso plezali čisto vsi in se je nad Ospom dalo plezati tudi ob vikendih.

Srečno!
Tomaž Jakofčič

Značke:
AN novosti

5 komentarjev na članku "AN - 09.12.08"

Boris Strmšek,

Sicer je že malo mimo, toda v nedeljo 7. decembra sta Andrej Grmovšek in Marko Lukič zlezla eno ta pravo alpinistično, tako da tudi kar se tiče alpinističnih vzponov, se je vseeno nekaj zgodilo. Plezala sta Zagorčevo smer v Raduhi, sicer V+, 135 m, v sedanjih razmerah pa M6 - več na www.grmoclimb.net/?str=502&aid=28. Drugače pa včasih človek res pogreša tiste stare čase. Pa mogoče ne gre toliko za gnečo v plezališčih, gre bolj za obnašanje. Pogosto je namreč opaziti pri obiskovalcih plezališč pomanjkanje kulture, lahko bi rekli kar plezalske kulture. Pa ne gre samo za mlajše, ker smo mi pač že malo starejši. Saj sedaj se pričnejo ukvarjati s športnim plezanjem tudi starejši. Toda prav opazno je, da so nekoč skoraj vsi izhajali iz raznih alpinističnih šol in so bili deležni vsaj nekaj vzgoje, sedaj pa pleza lahko vsak. Greš in kupiš opremo ter plezaš, enostavno. Včasih nas je plezalo precej manj, a tudi precej manj opremljenih plezališč je bilo. V najbolj aktualnih smereh je bila tudi pred 15, 20 leti gužva. Nekaterim novodobnim plezalcem manjka pač vzgoja, vsaj tistim, ki pač že sami nimajo tega čuta za obnašanje. In tega ne dobiš skupaj s kupljeno opremo.


Andrej Kecman,

Mat'r fantje in dekleta, a smo že toliko stari, da jokamo za starimi časi.

Ja tistega štopanja petek popoldne v Osp, ali za praznike v Paklenico, ni več; tudi nervoze ali bomo v Gabrovci ob osmih ujeli kino, ja kino je bil zvečer v Gabrovci! Pa si videl kolega samega štopati ob cesti in si se vprašal:"Kaj a sta se razšla, a je zbolela?" Tudi poznali smo se skoraj vsi, ki smo lazili po skalah. Če v hribih čez vikend nismo imeli kaj početi, smo šli pač v Osp...

Vedno smo hoteli, da naš šport ljudje bolj spoznajo, sploh tisti, ki so (smo) hoteli kakega sponzorja za odpravo.

Evo to imamo, kar je. Jaz včasih kakega samouka opozorim na kakšno napakco, pa večino dobim kak grd pogled nazaj, v smislu, kaj boš ti meni; no ja prav, več kot reči ne morem.

Samo priznajmo si. Plezat je še vedno lepo, in "ta stari" imamo to prednost, da poznamo kotičkov več kot "ta mladi", tako kot je bilo takrat, ko smo mi gor rasli.

Ja, takle mamo.

Evo vsaj na netu še srečam, koga, vsaj ime, ki ga (jo) že dolgo (10 let)nisem videl, a ne Maja?


Mitja Mežnaršič,

Kje so ti lepi časi? Sami smo si krivi, ker smo vedno hvalili plezanje, kako je to najlepši šport in vabili prijatelje, naj 'samo probajo'! No, potem se je začelo z slave in udobja(beri: denarja) željnimi posamezniki, ki so svoje AO-je spremenili v valilnice tečajnikov, ki so dandanes vsak vikend 'dol' ali kjerkoli je že pač 'suho' in na žalost ne poznajo kulture, se derejo in smetijo, potem pa se cel teden hvalijo v službi ali predavalnici, kako je bilo lepo vreme in kako je lepo plezati, kar pa zopet začne tisti začarani krog, ko bi tudi ti poslušalci vsega tega lepega, radi postali ti, ki so omenjeni na začetku! Hvala :))))


Maja Šuštar,

Jaka, se strinjam, res so bili lepi časi in pri tvojem opisu so mi kar solzice stopile v oči. Po drugi strani pa tudi današnji časi niso slabi, saj ta naš šport v očeh splošnega prebivalstva končno dobiva na veljavi. Tako naprimer so me včasih ljudje le postrani gledali, kaj mi je s temi grifi in štriki, medtem ko danes dosti lažje najdem sogovornike.

Lep pozdrav in obilo plezalskih užitkov!


Vid Štumberger,

Mislim da tako šimfanje ni čisto upravičeno.

Kot prvo smo vsi ponosni da smo narod planincev, da imamo kljub majhnosti vrhunsko športno plezalno ekipo, ki je med boljšimi v svetu, vrhunske alpiniste,... vse to pa ne bi bilo mogoče brez množice rekreativcev, klubov, ki plezanje promovirajo javnosti in brusijo mlade talente.

Kot drugo ima vsak pravico do uporabe plezališč, saj so večinoma na javni zemlji; če je babna polna je še dosti alternative okoli.

Bolj kot kvantiteta pa tudi mene moti kvaliteta, predvsem malomarnost nekaterih. Zato raje kot da čakam v ospu v vrsti in se pizdim, grem magari kam kjer bo 10 stopinj manj, ampak bo mir.

lp

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti