Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinec ali gornik

 

 

 
Slovenci smo ljubitelji vseh vzpetin

nedelja, 30. november 2008, ob 14:59, Dušan Škodič, ogledov: 1664

Demokracija - Klemen Kocjančič: … je (bilo) vprašanje, ki je razburilo slovensko planinsko/gorniško/hribolazniško javnost. Pri tem jih ni motila (napačna) etimološka razlaga oz. uporaba besed, ampak predvsem izkazani odnos vodstva Planinske zveze Slovenije, ki jo vodi mag. Franci Ekar.

Le-to je namreč v zapisniku 49. seje predsedstva upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (PZS) z dne 22. oktobra 2008 zapisalo: »Planinska zveza je zveza planinskih društev in je tudi s strani SPD povsem in celoti prevzela termin »planinec; planinstvo ...« in tudi s sklepom skupščine vnesla to izrazoslovje v statut PZS. Zatorej se naproša in opozarja, da se dosledno uporablja to izrazoslovje še posebej pri tečajih, seminarjih, spisih, spletu, obvestilih, PV in ostali komunikaciji in pisanju« (sklep 6/22-10).« Izraz »planinstvo« naj se uporablja tudi v vseh uradnih gradivih PZS, kot je napisano v Statutu PZS« (sklep 7/22-10).

Jezikovna vojna?

Na podlagi teh dveh sklepov je PZS pozneje izdala še interno okrožnico oz. Navodilo organom in funkcionarjem PZS ter strokovni službi PZS, in jo poslala vsem predsednikom in načelnikom komisij ter odborov PZS. Z njo so poudarili, da »besedi »gornik« in »gorništvo« znotraj PZS nista (več) dovoljeni«. Okrožnica se tako konča z naročilom, da vse sporne dokumente, ki vsebujejo ti dve besedi, »takoj umaknejo iz uporabe«.
Kmalu so ti dokumenti prišli tako v slovensko strokovno kot laiško javnost in povzročili pravi upor proti vodstvu. Boris Strmšek, alpinist in član Akademskega planinskega društva Kozjak, je poudaril, da »si PZS ne more in ne sme dovoliti prepovedi rabe slovenskih besed, saj izraza planinstvo in gorništvo označujeta dejavnosti, vezane za gorski svet, po mnenju mnogih pa je beseda gorništvo celo širša in bolj primerna«. Dr. Silvo Kristan, nekdanji predstojnik Katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi na Fakulteti za šport, se je pridružil kritikam in poudaril, da je že dve desetletji pred ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva iz Bohinja obstajalo »Gorsko društvo Triglavski prijatelji, ki iz političnih razlogov resda ni bilo formalno priznano, toda delovalo je. Takrat ni bilo priznano iz političnih razlogov, danes očitno ne bi bilo priznano zaradi ideološko čistunskih jezikovnih kapric, ki nimajo racionalne podlage«. Njegov naslednik, doc. dr. Blaž Jereb, predstojnik katedre, pa je izrazil zaskrbljenost, da je »fakulteta za šport avtomatično in neprostovoljno izključena iz sodelovanja s PZS na področjih, ki so prispevala k napredku PZS kot tudi fakultete za šport« zato, ker uporablja izraz gorništvo v nazivu katedre. Odzvalo se je tudi uredništvo najstarejše slovenske revije Planinski vestnik in poudarilo, »da je črtanje besed gornik in gorništvo iz prispevkov neke vrste cenzura, ki si je v današnji demokratični družbi ne moremo predstavljati, še posebno ne, ker imamo v ustavi zapisano pravico do svobode govora kot eno temeljnih vrednot naše družbe«.

Predsednik PZS Franci Ekar se je odzval na številne kritike in utemeljil, da je v vsakdanjem jeziku uveljavljena beseda planinski, ki opredeljuje naše početje v gorah, z vsemi svojimi izvedenkami in da je ta beseda v rabi že 116 let, vse od ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Pri tem je poudaril, da »so se velike osebnosti iz naše planinske zgodovine odločile za uporabo tega imena: planinstvo, planinec. Tudi slovenski literati Simon Gregorčič, Oton Župančič, Fran S. Finžgar, Jakob Aljaž so dosledno uporabljali izraz planinstvo«. Na skupščinah PZS leta 1999 in 2007 so zastopniki planinskih društev, ki so se s tem strinjali in podprli utrjevanje tradicionalnega slovenskega imena planinstvo, spremenili statut zveze. Po njegovem mnenju je tako pomembno, da se »vsak sklep, še posebej najvišjega organa PZS (…) mora uresničevati« planinstvu privrženo članstvo pa ga mora spoštovati.
Ta jezikovna vojna pa ni nastala šele zdaj, ampak poteka že nekaj časa. Tako je že leta 1961 dr. Vladimir Škerlak v Planinskem vestniku zapisal, da se izraz planinstvo uporablja »zaradi podobnosti srbohrvatskega izraza« in »je v slovenskem jeziku odveč in škodljiv. Odveč zato, ker se to, kar ni gorništvo, da zajeti z besedo »izletništvo« (npr. pohodi na griče), škodljiv zato, ker se s tem posredno še vedno vzdržuje v življenju nepravilni izraz »planine« za gore«.

Ideološka vojna?

Na spletu krožijo tudi domneve, da je v ozadju tega spora predvsem želja predsednika PZS, da bi zveza ohranila primat proti Slovenskemu gorniškemu klubu Skala, zvezi gorniških klubov, ki je bil ustanovljen leta 1997. Skala oz. skalaši, kot se imenujejo člani, naj bi bili nastali kot alternativa, saj je po njihovem mnenju PZS preveč obremenjena s hotelsko-turistično dejavnostjo, hkrati pa so se v nekaterih predstavitvah sami označili kot »pomladna alternativna oblika dejavnosti na področju gora«. Dr. France Sevšek, predsednik Skale, pa je omenil, da so gorniška društva nastala predvsem zaradi tega, ker jih je motila »predvsem tedanja enostranska politična usmeritev Planinske zveze«. PZS je po lastnem statutu nestrankarska organizacija. Kljub temu sta 20. junija 2006 obe zvezi podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju, s čimer bi si obe prizadevali za »čim večjo podporo razvoju planinske/gorniške dejavnosti v Sloveniji«.
Že leta 2004 so nekateri člani PZS zahtevali, da Ekar odstopi iz položaja predsednika, saj je tisto leto sodeloval na državnozborskih volitvah kot nestrankarski kandidat s podporo LDS. V politiki je deloval tudi že prej, in sicer kot župan občine Preddvor. Leta 2006 je vstopil v DeSUS, kjer je že naslednje leto zasedel položaj predsednika občinske organizacije stranke za občino Preddvor. Veliko članov tako moti, da zvezo vodi človek, ki hkrati deluje tudi v politiki, PZS pa to zavrača, saj predsednik opravlja svojo funkcijo neprofesionalno.
Zaradi vsega tega je predsedstvo PZS na seji 13. novembra in nato še po sklepu upravnega odbora PZS preklicalo sporno okrožnico, saj je po njihovem mnenju prišlo »pri interpretaciji sklepov 49. redne seje (…) do uporabe neprimernega izraza, kar je sprožilo mnoge odzive in nestrinjanja«. Na 49. seji predsedstvo tako ni »razpravljalo, še manj pa sklepalo o uporabi ali omejevanju katere od slovenskih besed. V obeh sklepih se je izključno zavzelo za uradno rabo več kot sto let uveljavljenega izraza »planinstvo«. »Za ta nenamerni spregled v internem obvestilu se vsem prizadetim iskreno opravičujemo«, je zapisalo predsedstvo.

Prelomno leto 2008

Letošnje leto je bilo v več pogledih prelomno za PZS. Tako so praznovali 60. obletnico ustanovitve zveze (ustanovljena je bila 6. junija 1948 na Taboru), 230. obletnico prvega vzpona na Triglav (na pobudo Žige Zoisa so se nanj 26. avgusta 1778 povzpeli štirje Bohinjci: Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer) in 200. obletnico prve izmere višine Triglava (to je opravil Valentin Stanič).
Že nekaj let PZS izgublja svoje člane oz. ne more privabiti novih. Večina poznavalcev to pripisuje odnosu vodstva do članov. Vodstvo, ki deluje v nasprotju z ustavo (pravica do svobodnega govora) in po lastnih pravilih (strankarsko delovanje vodilnih članov), ne bo nikoli uspešno. Ali bo ta »jezikovna vojna« zadnja kaplja čez rob, da bo prišlo do zamenjave vodstva, pa bomo še videli.

Klemen Kocjančič

eXTReMe Tracker