Primorske novice, Srednja Primorska - Tomo Šajn: ČRNI DOL, DLETO ► Prva svetovna vojna je pljusknila tudi na Bistriško - Ruska ambasada je financirala obnovo dveh grobov
Vihra prve svetovne vojne, o kateri je bilo pred dnevi, ob 90. obletnici njenega konca, veliko priložnostnih dogodkov po vsej Evropi, je posredno pljusknila tudi v kraje na Bistriškem. Kot zaledno območje soškega bojišča so ti kraji sprejemali ranjence v pomožne ^aSke bolnišnice in vojake na rehabilitaciji in počitku. A ne ie njih.
Tako kot je bilo v navadi v času prve svetovne morije, so vse vojskujoče države izkoristile vojne ujetnike za delovno silo. Na Slovenskem je najznačilnejši primer ruskih ujetnikov, ki so gradili cesto čez VrSič in tragično končali pod snežnim plazom. Očitno so avstro-ogrske oblasti pripeljale ujetnike tudi na delo v obsežne snežniške gozdove, o Čemer pričata dve znamenji, dva grobova: eden v kraju Dleto ob izviru reke Reke tik ob sedanji slovensko-hrvaški meji, drugi pa v Črnem dolu pod Snežnikom.
Spomin na dolga ieta neznane ruske vojake, ki so našli zadnji dom v zavetju stoletnih gozdov, je ostajal dokaj živ. Kraj v Dlem, kjer je pokopan ruski ujetnik, je celo dobil ime Pri Rusu, za grob pa so ves čas skrbeli gozdarji, predvsem pa Danilo Štefančič iz lablanice, upokojeni revirni gozdar, ki je obnavljal leseno ograjo in križ. V Črnem dolu je bil dolgo Časa lesen križ na grobu neznanega ruskega vojaka, ki pa so ga člani Kluba Trnovo (v Črnem dolu so imeli v najemu kočo) zamenjali za kovinskega.
Prvič so o obeh grobovih neltaj več javno spregovorili ieta 2001, ko je znani bistriški kulturni delavec, tedaj poslanec državnega zbora Vojko Čeligoj povabil na Bistriško predstavnike veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani. V spremstvu tedanjega državnega sekretarja v ministrstvu za delo in družino Francija Žnldaršiča so se Čeligoju, ŠtefančiCu in nekaterim domačinom pridružili tedanji konzul Igor Romanov s soprogo in kulturni ataše veleposlaništva Tatjana Žarova.
Obiskali so oba grobova in bUi zelo zadovoljni z našim odnosom do pokojnih vojakov. Medtem je Vojko Celigoj s pomočjo kolegov iz IGane pridobil podatke o pokopanem vojaku v Dletu. To je bil mlad vojak Panfil Gladkov Savov iz Podoloja v Ukrajini. Po zapisu v župnijski kroniki v Klani naj bi umrl zaradi izčrpanosti, pokopali pa so ga tam, kjer je preminil. Potem pa se D obeh grobovih ni kaj dosri govorilo, ljudje pa so še vedno ohranili spomin na Ruse, čeprav je pokopani "Rus" v Dletu pravzaprav Ukrajinec.
Na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani pa so se začeli letos intenzivneje zanimati za podobna grobišča in predvsem vojni ataše Vladimir Komeenkov je pokazal veliko voljo za ureditev obeh grobov. Z Bistričani je prišel v sdk s pomočjo Janka Boštjančiča, direktorja Parka vojaške zgodovine v Pivki, in sportiladi je ataše prvič obiskal oba grobova. V sodelovanju z bistriško občino in ob pomoči poznavalcev je veleposlaništvo naročilo obnovo obeh znamenj.
Mizar Franc Celin iz Kuteževega je povsem obnovil leseno ograjo in izdelal pravoslavni križ za grob v Dletu. Do groba, kije na skritem kraju, sedaj pelje obiskovalce nekaj usmerjevalnih tabel od konca ceste v Dletu, ki jo prekinja državna meja. Na križu so namestili napisno tablico o pokopanem vojaku, ki je stala na grobu že prej. Povsem pa so obnovili mdi križ v Črnem dolu, kar je opravil Gregor Fatur iz Šembij. Pod križ so postavili kamnit podstavek z napisom veleposlaništva ruske federacije z letnico 2008 in kiuba Thiovo na drugi strani.
Kot nam je povedal Boitjan Prime iz bistriške občinske uprave, ki je sodeloval z atašejem Korneenkovim, so Rusi zelo zainteresirani za ohranitev obeh spominskih znamenj, ki na poseben način izpričujeta vezi dveh sicer različno velikih in zelo oddaljenih slovanskili narodov.
TOMO ŠAJN