Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Golica

Rano jutro v Labotski dolini. Sveti Jožef.Gorniška potepanja: Že kmalu nad gozdno mejo nama je začel pogled uhajati nazaj. Za hrbtom so se lesketale naše gore, ki pa so bile obrnjene malo drugače, kot sva navajena. Predvsem daljni Julijci so nama dali veliko dela v prepoznavanju posameznih vrhov.

 

 Na širokem slemenu nad Labotsko dolino


Če se je kdo ustrašil, da se je »naša« Golica zvišala za dobrih tristo metrov, naj ga takoj potolažim. Na »beli« Golici je še vedno tako, kot je bilo. Na pómlad cvetijo narcise, v tem času pa je njene poljane prekril sneg. In še vedno je visoka dobrih tisoč osemsto metrov.

Svinja z Golice

Tokrat naju je pot vodila na drugo Golico (2140 m), ki se, če moj »prazgodovinski« zemljevid iz sredine prejšnjega stoletja kaj velja, naglašuje na »o«. Torej Gólica in ne Golíca. Na Kozlerjevem zemljevidu, ki je bil izdan leta 1853, pa je napisano »Golovec«. Dandanes se žal, z redkimi izjemami, govori le še o smučišču Koralpe.

Dolga je pot iz Ljubljane. Obstajata dve možnosti, kako priti do izhodišča nad Št. Andražem: gorenjska in štajerska smer. Prva je zavita cesta čez Jezersko, kiŠtajerska v številnih jezikih in pisavah Na izhodiščuje že, da ne bo pomote, na Koroškem, in dalje v Velikovec, druga pa nas vodi skozi trojanske predore do Žalca, odtod pa na sever v Dravograd in Šentpavel. V obeh primerih jo boste težko »odnesli« z manj kot sto petdesetimi kilometri. Ker sva serpentine na Jezerskem vrhu »obračala« pred kratkim ob obisku Velike Svinje (2079 m), je bila tokrat na vrsti vzhodna, hitrejša pot. Res pa je tudi, da se je zdanilo šele pri Slovenj Gradcu. Ura naju je namreč zbudila že sredi noči, tako da bi visokogorska panorama nad Jezerskim v vsakem primeru odpadla ...

Ceste pripeljejo zelo visoko v pobočja Golice, ena izmed njih (asfaltirana!) celo Bo šlo skozi?Samostan v Šentpavlu je najstarejši na Koroškem.na sam vrh, kjer stojita dve radarski postaji. Smučarsko stran sva pustila pri miru in izhodišče poiskala na jugozahodni strani. A tudi tod pripelje cesta na višino našega Vršiča. Tako nama je ostalo borih petsto višinskih metrov. Kasneje sva družno ugotovila, da je bilo tudi to popolnoma dovolj. Orkanski veter na vrhu je pokopal vsakršno misel na grebensko prečenje.

Julijci z Golice od Triglava do Montaža.

Že kmalu nad gozdno mejo nama je začel pogled uhajati nazaj. Za hrbtom so se lesketale naše gore, ki pa so bile obrnjene malo drugače, kot sva navajena. Triglav (pred njim Rjavina), Cmir, Pihavec, Stenar ... Spredaj Karavanke med Struško in 'našo' Golico.Mangrt (obdan z 'obrambnim zidom' Rateških Ponc), Viš in Montaž.Predvsem daljni Julijci so nama dali veliko dela v prepoznavanju posameznih vrhov. Triglav, Škrlatica, Jalovec, Mangrt ... In čisto na desni še Viš in Montaž. S pomočjo fotografij sva doma določila tudi večino drugih. Čez Golico poteka meja med Koroško in Štajersko. Mislim, da ni veliko dni, ko bi lahko s Štajerske občudovali kralja Zahodnih Julijcev. Odtod je oddaljen dobrih sto dvajset kilometrov.

Z vrha proti vzhodu

Do križa na vetrovnem vrhu sva hodila po marsičem. Po širokem kolovozu, ozki potki, smučišču, pol metra visokih snežnih zametih in za konec še po asfaltu. Ko ga je zmanjkalo, je ostalo do najvišje točke le še nekaj korakov. Nisva jih štela, ker sva se ob močnih sunkih ukvarjala predvsem s svojim preživetjem, a veliko več kot deset jih zagotovo ni bilo. Ker sva želela biti čimprej v zavetrju, je šlo navzdol kar po travnatem brezpotju.

Skozi prijazne vasi pod zahodnimi obronki Golice sva se vrnila v Labot. V Maribor bi šlo najlažje ob Dravi, a ker vedno najdem kaj boljšega, kot je glavna Sveta Magdalena na Štalenski goriVodni zbiralnik HE Golica. 'Turizem smo ljudje' - turizem je ob jezeru, ljudje pa pod njim ...prometnica, se tej tradiciji tudi tokrat nisem izneveril. Nadmorska višina Labota je 348 metrov, a sva bila kmalu na tisoč metrov višjem prelazu, med Košenjakom na jugu in hribom, ki sva ga ravnokar obiskala, na severu. Izpred cerkve svete Magdalene na Štalenski gori je prelep pogled v dolino Drave z visokogorsko panoramo v ozadju.

Košuta in Obir s Štalenske gore

Čez veliki jez hidroelektrarne Golica, ki vsake toliko časa prestraši prebivalce Mute, sva se pripeljala do Ivnika in čez Radelj smuknila nazaj v Slovenijo. Maribor nama je »prinesel« Polono, Lokavec pa druge domače. Komaj je bilo dovolj časa za postavitev nove informacijske table ob označeni poti na Veliko Kozje. Otvoritev je šla po zlu, sem jo pa zato prvi fotografiral. A kaj piše na njej? Da je malo pod vrhom jezero. In to ne kakršnokoli, temveč jezero z legendo.

Zvečer je bilo treba še v Ljubljano. Z mojimi »bližnjicami« se je nabralo skoraj petsto kilometrov. Ni bilo prvič, pa tudi najina poletna avantura še ni pozabljena. O jezeru z legendo pa več ob kakšni drugi priložnosti. Za zdaj samo toliko, da je legenda napisana na drugi strani taiste table ...
 

gorisekgorazd@gmail.com
        gorisekgorazd@gmail.com


Vrli Koroščci in njihove table.
Naravnost v Celovec in Velikovec,
levo v Labot in Pliberk. Toda ...
Slovenija do Grčije ali obratno?

Sveti Andraž
Št. Andraž in Anton Martin
Slomšek


Vrtača, Stol in Kozjak


Storžič


Košuta in Obir


Grintovci


Svinja nad Labotsko dolino


Če bi imela kredo, bi malo
popravila ...


Proti vrhu


Koralpenhaus


Spihana vršna pobočja


Tista zavita čudna reč naj bi
bila Biserka ...


Z vrha proti jugu

 
V Lokavcu bi rekla: "Ahtima,
jagri so bliz'! Bejžma!"


Razgled s Štalenske gore. Razor,
Dolkova špica, Škrlatica,
Martuljek, Mangrt in Kepa.

P. S. Utrinke naših Alp vzemite
predvsem kot zanimivost, ne pa
kot primer dobrih fotografij.
Ko te biča veter in pritiskaš
na sprožilec "iz roke", nastane
to, kar vidite. Predvsem pa so
Julijci zelo zelo daleč ...

 

Arhiv: Gorniška potepanja

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti