Odlična novica z brado; Erik Švab in Giovanni Renzo sta prva ponovil Knezovo smer Killer v Treh Cinah.
Erikova poletna sezona
Moje stokanje o pomanjkanju novic in najino naključno srečanje v Ospu je spodbodlo tudi Erika Švaba, da mi je poslal povzetek njegove poletne (!) sezone. Nisem pristaš zapoznelih objavljanj a o Erikovih odličnih vzponih v Treh Cinah moramo kako reči. Z idejo izdelati novi vodnik za Tri Cine, poizkuša Erik preplezati čimveč smeri tudi sam. Potem, ko je opravil z večino modernejših smeri, je letos poizkusil seznam manjkajočih občutno skrajšati. Tako je na začetku sezone s Stefanom Staffetta na pogled preplezal smer Otzi trifft Yeti (7a+, 380 m) v južni steni Male Cine. Nato je prosto in na pogled v petih urah ponovil Raz veveric (7a+) v Zahodni Cini v navezi z Luco Vuerichom. Poizkušala sta preplezati tri smeri v treh različnih stenah v enem dnevu, vendar sta se morala po Razu veveric in najtežjem delu smeri Comici-Dimai v Veliki Cini, obrniti zaradi dežja. Za tem je Švab v navezi z Giovannijem Renzo opravil verjetno prvo ponovitev smeri Specchio di Monica v severni steni Piccolissime, ki sta jo prva preplezala čeha Dušan Stoupa Janak in Jan Doudlabsky leta 2005, z najvišjimi težavami do 7a, vendar precej slabo skalo in varovanjem. Kot edino moderno navrtano smer v tej sezoni je preplezal Voci del coro (7c, 500 m) v severni steni Velike Cine. Na koncu sezone je ista naveza prva prosto ponovila tudi malo poznano, nekdaj tehnično smer Mazzetta (sedaj 7a+) iz leta 1969 in težavami VI,A2, v vzhodni steni Piccolissime. Smer poteka levo od klasične smeri Cassin v izredno slabi skali.
Najpomembnejši vzpon sezone in kot pravi sam, eden najboljših v karieri pa je verjetno prva ponovitev, prosto na pogled, smeri Killer (VIII+, 240 m) z Giovannijem Renzo. Smer je pred osemnajstimi leti preplezal legendarni Franček Knez in jo sam ocenil kot psihično najbolj zahtevno med štirimi, ki jih je preplezal v Treh Cinah. Erik se je odločil da bo poskusil to smer ponoviti, da se ne bi zgodilo isto kot s smerjo Moč misli v severni steni Velike Cine, ki je bila pred leti povožena in uničena s smerjo ISO 2000. Pravi, da je v smeri obvezno mesto 6c/7a tik nad dvomljivim varovališčem, najtežja ratežaja pa bi lahko imelo oceno 7b. Erik pravi: »Smer Killer je izredno zahtevna smer, saj poteka po zelo slabi skali, s pomanjkljivim varovanjem in tudi nekatera stojišča so bolj simbolična. Potrebno se je je lotiti z zadostnim nivojem, izkušnjami v slabi skali in s klasičnim varovanjem ter z dvema kompletoma frendov, zatičev, tricami in dobrimi starimi klini, ki so kljub vsemu v gnili skali včasih edino dostojno varovanje. Oprimkov ne smeš vleči ampak samo držati, luknje moraš najprej počistiti in jih potem držati s stegnjenimi prsti, da ti ne razpadejo ob varovanju, ki je včasih samo simbolično. Kar pa je najbolj neverjetno, je da smer poteka po steni, ki je komaj nekaj minut oddaljena od steze, v dostopni in topli steni, ki pa kljub temu v skoraj dvajsteih letih ni doživela ene same ponovitve. Za tiste, ki iščejo avanturo in si želijo plezanja v stvaritvi velikega štajerskega mojstra, je pravi izziv. V izredno čast mi je, da sem lahko po 20 letih plezalne kariere ponovil eno izmed velikih smeri Frančka Kneza in mogoče tudi sam pripomogel k boljšemu poznavanju plezalskega genija, ki je v svojem času preplezal smeri, ki so bile takrat toliko let pred časom in še danes pomenijo izjemen izziv in dosežek.«
Sicer pa se Erik priporoča za vse informacije v zvezi s smermi:
Mala Cina: Zlata zajeda; 1990, Franc Knez in Andreja Hrastnik, VII+, 220 m
Piccolissima- jugo-vzhodna stena: Nova navrtana smer, desno od smeri Cassin in levo od smeri Nobile.
Velika Cina:
1. Španska smer, med smerjo Camillotto Pellessier in Phantom der Zinne.
2. Rue Colbert; navrtana moderna smer z oceno do 7b+ (7a obv.) iz leta 2006, opremili francozi Jean Gounand, Gerard Thomas in Marc Gamid in začne med Phantom in Hasse-Brandler. Trenutno manjkajo ploščice v prvih raztežajih.
3. Yellowstone; direktna vstopna varianta smeri Hasse-Brandler VIII-, brata Packo leta 1992, priložena skica.
4. Robinson Crusoe, moderna tradicionalna smer čehov Dušan Stoupa Janak in Jan Doudlabsky iz leta 2004, do 7b med smerjo Claude Barbier in ISO 2000.
5. Smer Franz, moderna navrtana smer do 7a (6b+ obv.), iz leta 2006.
Zahodna Cina - severna stena:
1. Slovaška smer, Demjan-Porvacznik-Zelina iz leta 1978 do A3 v skrajnem levem delu severne stene, 11 raztežajev.
2. Horrorvision, nemca A. Hahn in I. Kleine leta 1987, do VIII+ med Francosko in Švicarsko.
3. Šepet cvetov, Thomas Gross solo leta 1973 do A3 med AKUT in Cassin.
Kogel
Prejšnji teden se je sledeča novica izmuznila mojemu ne ravno sokoljemu vidu in obležala v nabiralniku. Tokrat v tem sneženem vremenu jo z veseljem objavljam saj nam vzbudi malo skominov na še ne davno možnost lepe jesenske skalne plezarije v naših gorah. Dva tedna nazaj sta Kristjan Klanjšček in Arne Jeglič, visoko nad meglenim morjem še uživala v toplem Koglu. Preplezala sta Direktno varianto Kramarjeve smeri (VII, 240 m).
Gora usode
Že dolgo je tega kar je Tone Škarja začel omenjati in obljubljati novo knjigo. Kdor se ne druži z njim ravno vsak teden je na to verjetno pozabil, kot jaz na primer. Ravno taki pa smo jo verjetno zato toliko bolj veseli. Tone je končal veliko antologijo na čast ne najvišje, temveč največje gore na svetu. Gore, ki je Tonetova obsesija že od leta 1965, ko jo je prvič uzrl in poizkušal priplezati na enega od vrhov,v najboljšem pomenu te besede. Le prvo leto je odšel tja kot član odprave, zatem pa je nedrja Petih zakladnič večnega snega obiskoval, kot vodja velikih in zelo uspešnih slovenskih alpinističneih odprav. Vse te, dogajanja na njih, vse drame, uspehe in žalosti, so v knjigi opisane brez dlake na jeziku.
Ravno toliko časa smo že priklopljeni na svetovni splet, da je navdušenje nad njim zamenjalo objektivno vrednotenje medija. Ravno dovolj časa, da knjiga dobiva nazaj svoje pozicije, da ponovno spoznavamo, da je knjiga resnično trajen in vreden zapis. A tudi brez teh dejstev se mi zdi, da je osma Tonetova knjiga obveza za vsakogar, ki bi rad poznal zgodovino slovenskega alpinizma, za vsakega alpinista, ki bi rad ocenil svoja lastna dejanja in za vsakogar, ki rad prebere dobro knjigo o alpinizmu.
Srečno!
Tomaž Jakofčič