Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Pik Lenin 2008 - alpinistično-raziskovalna odprava

G-L: Vabilo na odpravo


>Alpinistično raziskovalna odprava Pik Lenin 2008

>SMS-novice z odprave

>Fotogalerija Iztok Cukjati
>Fotogalerija Jaka Ortar

>Skok s padalom: Paragliding.hr



Tudi kar po strugi reke Ačiktaš


Pik Lenin, 7134 m


Vrh 4729 m vzhodno od baze


Bazni tabor pod Pik Leninom


Nosaška naveza


Avtocesta nad 5000 metri


Na T2 (5430 m) - kje postaviti šotor?!

Kopalnica in (spodaj) stranišče


Naša četica koraka


Spodnji del vzpona proti T2


T3, 6130 m, zadaj SZ greben Pik Lenina


Smer smučanja čez severno steno
(rdeča) s ~7015 m, peš do ABC (modra)


Vsa ekipa, od leve od zadaj: Jaka, Nika, Ana, Gorazd, Snežana, Mika, Stojan, Nejc, Nina (Pamir Expeditions), Vlado, Marjana, Matjaž, Maria (Pamir Expeditions), Iztok, Irena, (spodnja vrsta) Bojan, Mukabas (Pamir Expeditions), Tanja, Christine, Zoran.


In odhod iz Oša v Biškek ...

 

Ter avtor vsega na tej strani: Jaka Ortar

torek, 25. november 2008, ob 05:29, Jaka Ortar, ogledov: 7324

Jaka Ortar: V prvih treh tednih letošnjega avgusta smo na skrajnem jugu Kirgizistana osvajali enega od “lažjih sedemtisočakov". ...

Vpenjali smo se po Normalki s kirgizistanske strani, po SZ grebenu; kombiji so nas iz mesta Oš pripeljali v bazni tabor na višini 3600 metrov, naprej pa smo nadaljevali peš preko treh taborov.

Pik Petrovski (4829 m) z okolico.

V primerjavi z zelo slabim julijem smo imeli avgusta precej lepo in nekoliko pretoplo vreme, tudi snežne razmere so bile ugodne in večini je uspelo preseči dosedanjo osebno najvišjo nadmorsko višino. Dva člana odprave sta uspešno osvojila vrh, še trije smo se vzpeli nad 7000 metrri, vsi ostali pa so prišli vsaj do tabora 3. Uspelo nam je tudi nekaj smučarskih spustov po smeri vzpona z višin med 6130 in 6900 mmetri do T1 ter smučarski spust po severni steni s približno 7015 metrov.

Na odpravi smo se soočali tudi z nekaterimi višinsko pogojenimi težavami (prebavne težave, glavobol, slabost, periodično dihanje, moten spanec, simptomi možganskega edema ipd.) in s pastmi ledeniškega sveta (ledeniške razpoke, plazovi, podori serakov), a smo jih preživeli brez hujših posledic.

Severna stena Pik Lenina, SZ greben in Pik razdelnaja

Med odpravo (tudi pred njo in po njej) smo sodelovali v raziskavi, katere namen je ugotoviti vpliv vadbe in vzdržljivostne pripravljenosti na sposobnosti na visokih nadmorskih višinah. (več o raziskovalnem delu odprave na piklenin.com/index_datoteke/raziskovanje.htm)

ABC - višinska baza

Udeleženci (19): Marjana Bahar, Irena Baraga, Ana Bergant, Tanja Bjedov, Stojan Burnik, (vodja odprave) Iztok Cukjati, Marko Češarek, Miha Jemec, Snežana Jug, Bojan Kovačec, Matjaž Krstovski, Zoran Mislej (HR), Christine Moltinger (AT), Jaka Ortar, Vlado Paušič (HR), Jernej Per, Gorazd Pozvek, Nejc Pozvek, Nika Radjenovič.
Čas: 30. julij. - 21. avgust 2008
Cilji: Vzpon na glavni vrh Pik Lenina (7134 m) po klasični smeri (SZ greben) na “odpravarski” način (petnajst članov odprave je imelo s seboj tudi smuči) v okviru smeri vzpona, v ugodnih razmerah čez severno steno.

Zadnja etapa vzpona na Pik Lenin iz T3; začetek najinegasmučanja po S steni je označen z rdečo

Potek odprave

30.07.: Polet Ljubljana – Istanbul – Biškek
31.07.: V jutranjih urah prihod v Biškek, prost dan za počitek.
01.08.: Jutranji let Biškek – Oš. Popoldanski ogled mesta z bazarjem.
02.08.: Vožnja s kombiji iz Oša do baznega tabora (3600 m) pod Pik Leninom, približno 300 km, 10 h.

03.08.: Nekateri zaradi zdravstvenih težav počivajo v BT, ostali opravijo aklimatizacijski vzpon in testiranje na sedlu 4100 m proti T1; nekateri se vzpnejo še na vrhova 4200 in 4296 nad sedlom. Vsi se vrnejo v BT.
04.08.: Nestanovitno vreme; aklimatizacijski vzpon na greben nad BT, 4400 m. Bojan in Jaka gresta v T1 (4450 m).

05.08.: Po nočnih padavinah jasno jutro in sneg pod 4000 m, na T1 15 cm pršiča.
Ana, Nika, Snežana, Stojan, Vlado, Zoran, Jernej, Marko, Iztok, Nejc in Gorazd gredo iz BT do T1. Bojan in Jaka gresta iz T1 v T2 (5430 m), tam postavita šotor in se vrneta do T1. Ostali še počivajo v BT.

06.08., vsi na(d) T1: Ana, Nika, Snežana, Stojan, Jernej in Marko se aklimatizirajo proti T2 do višine 4875 m, Vlado in Zoran pa do 4600 m. Do T1 se iz BT vzpnejo še preostali – Tanja, Marjana, Irena, Miha, Christine in Matjaž. Ostali počivajo na T1.

07.08.,T1, T2: Ana, Nika, Snežana, Stojan, Vlado, Zoran, Iztok in Marko gredo do T2, tam postavijo šotore in prespijo, Iztok pa sestopi do T1. Ostali počivajo na T1.

08.08.: Marko in Vlado sestopita s T2 do T1. Ana, Nika, Snežana, Stojan in Zoran se s T2 vzpnejo do pribl. 5600 m proti T3, nato se vrnejo do T2 in tam še enkrat prespijo. Nejc, Gorazd, Bojan in Jaka gredo s T1 do T2 ter tam prespijo. Ostali so na T1.

09.08.: Ana, Nika, Snežana, Stojan in Zoran se popoldne vrnejo do T1. Jernej, Bojan in Jaka se vzpnejo na T3 (6130 m) in tam postavijo šotora. Popoldne se vrnejo do T2. S T1 do T2 pridejo še Nejc, Gorazd, Iztok, Tanja, Marjana, Irena, Miha in Marko.

10.08.:Nejc in Gorazd se vzpneta na T3 ter se s smučmi spustita s Pika Razdelnaya (6146 m) do T2. Bojan, Jaka, Jernej, Iztok, Tanja, Marjana, Irena in Miha počivajo na T2, ostali na T1.

11.08.: Irena, Miha, Jernej, Bojan in Jaka se vzpnejo s T2 na T3, Miha se s T3 vrne do T2, Irena pa obrne na pribl. 5700 m in se vrne do T2. Tanja in Marjana počivata na T2, Nejc, Gorazd in Iztok s T2 sestopijo do T1, ostali počivajo na T1.

12.08., prvi poskus proti vrhu: Jernej, Bojan in Jaka zgodaj zjutraj še v temi s T3 krenejo proti vrhu; Jernej zgodaj popoldne zaradi megle in sneženja obrne na pribl. 6840 m ter se ob 21 h vrne do T3. Bojan in Jaka dosežeta greben na pribl. 7100 m, a se zaradi težav z višino, megle in sneženja obrneta ter od pribl. 7015 m odsmučata prek severne stene Pik Lenina. Po težavah z orientacijo (megla, sneženje) in novim snegom (na pribl. 5500 m ju več kot 100 višinskih metrov nese plaz) do T1 sestopata do 23 h. Tanja, Marjana, Irena in Miha še vedno počivajo na T2, Nejc, Gorazd in Iztok počivajo na T1, vsi ostali se vzpnejo od T1 na T2.

13.08., polet z jadralnim padalom: Jernej s T3 sestopi do T2, Bojan in Jaka počivata v T1. Nejc, Gorazd in Iztok se vzpnejo s T1 na T2, vsi ostali se vzpnejo s T2 na T3. Vlado s T3 do T1 poleti z jadralnim padalom.

14.08.: Drugi poskus proti vrhu – Nika in Stojan na vrhu.
Marko, Ana, Nika, Snežana, Stojan, Zoran, Tanja, Marjana, Irena in Miha zjutraj s T3 krenejo proti vrhu. Tanja in Marjana zaradi mraza obrneta na pribl. 6400 m in sestopita na T3 ter se od tam na smučeh* spustita do T1. Zoran se obrne na pribl. 6600 m in sestopi do T1. Snežana in Ana se obrneta na pribl. 6800 m ter od tam sestopita do T3, Irena in Miha pa z iste višine odsmučata po smeri vzpona do T2. Marko se obrne malo nad 7000 m, Nika in Stojan pa popoldne osvojita glavni vrh – 7134 m. Vsi trije sestopijo do T3. Christine in Matjaž se s smučmi spustita s Pika Razdelnaya (6148 m) do T2. Nejc, Gorazd in Iztok se s T2 vzpnejo na T3, Jernej setopi s T2 do T1, Bojan, Jaka in Vlado pa so na T1.

15.08., Tretji poskus proti vrhu: Nejc, Gorazd in Iztok s T3 krenejo proti vrhu; Nejc in Gorazd zaradi slabega vremena obrneta na pribl. 6600 m ter sestopita do T1, Iztok pa doseže 6900 m in v zelo slabem vremenu (veter, sneženje) sestopi do T2. Marko, Snežana in Ana sestopijo s T3 do T1, Nika in Stojan pa isto pot presmučata*. S T2 do T1 smučajo* tudi Irena, Miha, Christine in Matjaž. Vsi ostali so na T1.

16.08.: Vsi počivajo na T1, le še Iztok sestopi s T2 do T1.
17.08.: Jernej sestopi do BT, ostali so na T1.
18.08.: Vsi sestopijo do BT.

19.08.: Vožnja v Oš.
20.08.: Dopoldne obisk bazarja, večerni let v Biškek.
21.08.: Nočni let Biškek-Istanbul, sredi dneva Istanbul-Ljubljana.


Za zaključek: štirje “najvišji” dnevi:
12. avgusta
Jernej Per, 6840 m.
Bojan Kovačec in Jaka Ortar, pribl. 7100 m, smučarski spust čez S steno (IV, 2000 m, sto metrski snežni plaz in nato peš sestop v T1).
13. avgusta
Vlado Paušić, skok s padalom s T3 do T1 – drugi najvišji hrvaški doslej
Christine Moltinger in Matjaž Krstovski, smučarski spust* s Pika Razdelnaja (6148 m) do T1.
14. avgusta
Tanja Bjedov in Marjana Bahar, 6400 m, smučarski spust* s T3 do T1.
Zoran Mislej, Snežana Jug in Ana Bergant, 6800 m.
Irena Baraga in Miha Jemec, 6800 m, smučarski spust* po SZ grebenu do T3 in naprej do T1.
Marko Češarek, 7030 m.
Nika Radjenovič in Stojan Burnik, 7134 m, vrh, smučarski spust* s T3 do T1.
15. avgust
Gorazd in Nejc Pozvek, 6600 m, smučarski spust* s Pika Razdelnaja (6148 m) do T1.
Iztok Cukjati, 6900 m.


Vremenske in snežne razmere med odpravo:
Med našim bivanjem v BT in više so se skoraj vsi dnevi pričeli jasnim jutrom, ki mu je sledilo delno oblačno popoldne s konvektivnimi padavinami – pojavljale so se plohe, nevihto smo imeli samo eno. Meja sneženja je bila ob kratkotrajnih plohah večinoma nad T1 na okoli 4800 m, v T1 je ob taki situaciji padala sodra, nikoli dež. Ob bolj izrazitih poslabšanjih vremena (4./5. 8., 15./16. 8.) se je meja sneženja spustila pod 4000 m in tudi v T1 je padlo do 15 cm snega (dvakrat v času odprave).

Temperature so bile okoli 6 stopinj previsoke za to obdobje – nulta izoterma (0 °C) je bila večino časa na okoli 5300 m, nekaj dni pa više od 5500 m. V dneh, ko smo bili najvišje na gori (12.-15. 8.), so bile temperature že bolj normalne – na T3 je bilo zjutraj najmanj -14.5 °C, na 7100 m pa malo pod -20 °C.

Veter je bil pod pribl. 5600 m (vzhodni greben Pika Razdelnaya) med odpravo večinoma šibak ali pa ga sploh ni bilo, le med posameznimi močnejšimi plohami je zapihal piš, ki je presegal hitrost 80 km/h (v noči s 15. na 16. 8. je veter podrl nekaj šotorov T1). Od 12. do 14. avgusta je bil na SZ grebenu Pika Lenina veter šibak do zmeren JZ-SZ veter; 15. avgusta se je veter iz JZ smeri okrepil.

Vršni del Pika Lenina (nad pribl. 6800 m) je skoraj vsak dan sredi dneva skrila megla, ki se je ponavadi razkadila šele po sončnem zahodu ali pa ponoči.

Na splošno gledano smo imeli z vremenom veliko srečo, saj je bilo v času odprave kar nekaj dni primernih za vzpon na vrh.

Snega pod T1 večino časa ni bilo (le, ko je ponoči zapadel in do popoldneva že izginil), više pa se je njegova kakovost zelo spreminjala. Na prisojah je bil sneg ojužen tudi na T3, izrazite osoje pa so bile “suhe” tudi 500 m niže. Snežna odeja je bila na “normalki” do T3 v času naše odprave stabilna, saj nikoli ni padlo več kot 25 cm snega, napihanih območij pa na normalki tudi ni bilo.
Greben nad T3 je bil večino časa na udaru vetra, zato je bil obsežno spihan do skal, na S-SV strani pa so nastala obsežna območja napihanega snega. Snežni plazovi so se v veliki večini prožili točkasto, nekaj jih je nastalo tudi kot posledica podora seraka. Le en plaz se je usul čez pot – med T1 in T2 – a na srečo nikogar ni zasul. Ostali plazovi so se prožili v zgornjem delu severne stene in so se ustavljali med 5100 in 5300 m.

Zanimivosti: Med odpravo smo doživeli nekaj ne ravno običajnih naravnih pojavov; v Biškeku smo bili priča najbolj vročemu dnevu v l. 2008, saj je bilo čez dan +40.8 °C, tudi noč, ki je sledila, je bila najbolj topla v celem letu – ohladilo se je le do +24.2 °C. Prvega avgusta smo v Ošu opazovali delni (80%) sončev mrk, 16. avgusta pa s T1 še lunin mrk. Ravno v dneh, ko smo se vzpenjali proti vrhu (12.-14. avgust) je bil tudi višek roja meteoritov (utrinkov – Perzeidi), ki jih je bilo v povprečju do 84 na uro.


* med T2 in T1 je bilo smučanje zaradi ledeniških razpok prekinjeno (peš sestop) vsaj med približno 4800 in 4600 m.

Oznake: VTG
eXTReMe Tracker