Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zavarovani ostanki stare struge reke Ščavnice

Vecer.si 20.11.2008

 

Zavarovana sta le dva kilometra stare struge reke Ščavnice Zavarovana sta le dva kilometra stare struge reke Ščavnice (Igor Napast)

nedelja, 23. november 2008, ob 05:28, Bruno Fras, ogledov: 1924

Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Območje Tothovega mlina ima status naravne dobrine državnega pomena in je vključeno v idejni načrt revitalizacije reke Ščavnice pri Prleški razvojni agenciji

Na Občini Gornja Radgona, lastnici priobalnih zemljišč na celotnem zaščitenem območju stare struge reke Ščavnice, ki so naravna vrednota, so obljubili, da bodo potrebne ukrepe za ureditev razmer izvedli do konca oktobra. Pa nič.

Pred skoraj tridesetimi leti so s posegi melioracij zravnali strugo Ščavnice in le pri Tothovem mlinu so še stari ostanki nekdanje vijugaste poplavne rečice, ki imajo status naravne dobrine državnega pomena in so vključeni v idejni načrt revitalizacije reke. Okolica še vedno nenaklonjeno sprejema omejitve kmetovanja.

Prepovedana kmetijska dela v zavarovanem okolju
V letih 1984 do 1986 je bila izvedena radikalna regulacija reke Ščavnice. S skupnimi napori Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ribiške družine Gornja Radgona ter nekaterih zanesenjakov je takrat uspelo rešiti pred uničenjem tri meandre stare struge. Prvi je na območju Žihlave, drugi je ta pri Tothovem mlinu v Očeslavcih in tretji nad Krambergerjevim mlinom v Lastomercih. Prvi in tretji meander imata status naravne vrednote lokalnega pomena, drugi meander, Tothov mlin, pa državnega pomena.

Ob obisku srednješolcev s Prve gimnazije v začetku meseca marca letos sem izvedela, da se na zemljiščih ob stari strugi reke Ščavnice na območju Tothovega mlina, ki so v lasti občine, izvajajo kmetijske in druge dejavnosti, s katerimi se neposredno kršita vsaj dva zakona. Ker so to opazili tudi naravovarstveniki, so obvestili radgonsko občino v dobri veri, da bo občina ravnala kot dober lastnik in odgovoren družbeni subjekt. Mogoče je zadeva zastala zaradi volitev, saj do konca septembra sploh niso ukrepali, uvedli niso nobenega ukrepa za preprečitev oranja do stare struge. Tako obstaja realna možnost, da te naravne dobrine ne bodo zavarovali pred uničenjem oziroma da se stanje na omenjenem območju uskladi z zahtevami Zakona o vodah in Zakona o varstvu narave ter drugih predpisov, še bolj čudno pa je, da tudi pristojne inšpekcijske službe občine v Gornji Radgoni ne ukrepajo in ne kaznujejo kršiteljev.

Slučajno ohranjena narava
Janko Urbanek, takratni varstvenik narave na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, je povedal, da so bila osemdeseta leta pač v znamenju dogovora med interesom naravovarstvenikov in interesom kmetijcev za urejanje kmetijskih zemljišč: "Uradno smo bili vključeni v postopek s pripravo projektov regulacije in melioracije v dolini Ščavnice. Te projekte je delal Inštitut vodnega gospodarstva Ljubljana in so predvidevali novi izkop celotne Ščavnice ter popolno zasutje stare struge. Tako je bila regulirana celotna Ščavnica, od stare magistralne ceste Lenart-Gornja Radgona do izliva Ščavnice v Muro. Danes ni nikjer več ostanka meandrov, ni več stare rečne struge, ostal je le ta odsek na območju Tothovega mlina.

Varstvu je takrat uspelo ohraniti ta odsek stare struge zato, ker se je tu nahajal mlin, ki je obratoval kot mlin in žaga, tukaj je bil jezovni objekt in Vodno gospodarstvo je spremenilo načrte, zgradili so velik jez in tik nad njim uredili odvzem vode za ohranjeno staro strugo, ki je zdaj delovala kot mlinščica. V tem postopku se je določilo območje stare struge in pas ob strugi na južni strani, ki so ga v okviru javnega postopka izločili in ga dali v upravljanje občini. To je 15 metrov širok pas, ki ima svojo parcelno številko, in to se je tudi zavarovalo."

Janko Urbanek je tudi povedal, da je bil podan postopek za nastanek zakona o ohranjanju narave, občina Gornja Radgona pa ni sprejela zavarovalnega odloka, delalo se je v paketu in zato ima pas samo status vrednote naravnega pomena; nima varstvenega režima, ima pa varstvene usmeritve, ki jih morajo pristojne občine pri načrtovanju prostora upoštevati. Ker se je radgonska občina razdelila v tri, je tudi ta naravna vrednota padla na teren treh občin: Gornje Radgone, Sv. Jurija ob Ščavnici in Radencev. Kar pa je hkrati tudi sreča, saj se v slednjih dveh močno krepi turistična in naravovarstvena zavest in prav tam se vedno bolj zavedajo vrednot, ki jih daje prvinsko ohranjena narava, ki so jo rešili obsežnega projekta meloracij, zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine pa je uspelo dejavnosti nadgraditi z akcijo zaščite in ohranitve mlina.

"Obstoj struge je odvisen od obstoja zidu, jez pa je propadal, ker je bilo vode za žago in mlin premalo. Sredstva kulturne skupnosti in družine Toth so bila premajhna za celotno zaščito, ti so samo bdeli nad strugo in sproti javljali zavodu, če se je dogajalo kaj problematičnega. Sicer pa smo ob sprotnih pregledih vedno povedali, da struga brez vzdrževanja ne bo funkcionirala, ker se zamulji, vode pa je vedno manj. In tako je še danes; voda stoji, namesto da bi tekla. Vsi, ki želijo ohraniti to naravno znamenitost stare struge, morajo urediti večji pretok v meandru, predvsem pa poskrbeti, da bodo okoliški kmetje upoštevali prepoved oranja in gnojenja njiv ob strugi, ter strogo kaznovati vse, ki zaščiteno območje teptajo s traktorji in podirajo drevje," opozarja Janko Urbanek.
 

Urška Šprogar
 

eXTReMe Tracker