Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2249 7

PZS prepoveduje slovensko besedo - 18. 11. 08

Delo, Pisma bralcev - Valentin Skubic: 

Pod gornjim naslovom že vse predolgo teče v tej rubriki polemika o uporabi dveh lepih slovenskih besed planina in gora. Razpravljalci, kot da ne bi vedeli, da vsaka od teh besed pomeni nekaj drugega. Planina ni gora, ampak je visok hrib, porasel s travo in redkim drevjem, gora pa za mene pomeni visokogorje, kjer ni več rastlinstva, ampak samo kamniti svet z redkimi viharniki ali pa še to ne. Krajevna imena, kot so Kranjska Gora, Višnja Gora in druga podobna, sploh ne sodijo v ta pojmovni svet. Popolnoma razumljivo je, da se Gorska reševalna služba ne more imenovati Planinska reševalna služba, ker se planince rešuje predvsem v gorah, in da se Planinska zveza Slovenije imenuje tako, ker pokriva mnogo več kot samo zahajanje v visokogorje.

Očitno je, da so se ti gospodje grdo sprli iz čisto drugih razlogov in se zdaj pričkajo med seboj kot Abderiti o oslovi senci. Škoda je časopisnega papirja za tako obsežne in predolgo trajajoče razprave za prazen nič. Nihče pa ne vidi, kje se nam v slovenskem izrazju vsakodnevno resnično dela škoda, ko se pozdravljamo med seboj samo še s čao, ko potrjujemo samo še z »okej«, ko si pošiljamo samo še »mesidže«, nobenih sporočil več, in ko po drugi strani bistvarimo v vsakem izgovorjenem stavku, pa če gre za kako bistvo ali ne. Tudi to pomeni hudo nespoštovanje domačega jezika in tu gre za vsakodnevni in vsebinski pomen, ne pa za črkarsko pravdo iz prestižnih razlogov. Za taka opozorila pa nam zmanjka tako besed kot prostora v javnih glasilih.

dr. Valentin Skubic
Ul. Malči Belič 19, Ljubljana

www.delo.si     18.11.2008

 

 

PZS prepoveduje slovensko besedo- 14.11.08

PZS prepoveduje slovensko besedo - 13.11.08

PZS prepoveduje slovensko besedo - 12.11.08

PZS prepoveduje slovensko besedo - 8. 11. 08

PZS prepoveduje slovensko besedo - 07.11.08

PZS prepoveduje slovensko besedo - 05.11.08
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo novosti PZS

7 komentarjev na članku "PZS prepoveduje slovensko besedo - 18. 11. 08"

Bojan Leskošek,

>Planina ni gora, ampak je visok hrib, porasel s travo in redkim drevjem...

Čudovito. Na ta način bo slovenščina postala res bogata. Poleg običajnih pomenov, ki jih najdemo po slovarjih, lahko vsak, ki se mu tako zdi in ima 5 minut časa, prijavi še kakšnega svojega.

Evo, še en čisto moj, moj: "Planina je kakršenkoli z modro-zelenimi vijolicami porasel teren - gorat, hribovit, gričevnat, ravninski, kotanjast ipd. - po katerem hodijo, kolesarijo, smučajo, bordajo, se prevračajo, plazijo, lazijo, plezajo in se kotalijo planinci=zvesti pripadniki Planinske zveze Slovenije".


Bojan Leskošek,

Mojca, komu pravzaprav odgovarjaš? In kdo postaja kontraproduktiven?


Boris Strmšek,

Opisi planine se mi zdijo povsem vredu, le tisti 2. iz SSKJ pa ne bo preveč blizu. Tisto je pa že bolj gora. Sicer pa marsikaj v SSKJ ni povsem s časom, jezik se pač spreminja. Pa kakorkoli, dam prav dr. Skupicu, tega je že dovolj, le naslednji korak bi bilo treba narediti. Predvidevam, da tisti, ki so to besedno godljo zakuhali, ne bodo odstopili s svojih položajev v PZS. Takšna zavest pri Slovencih ni prav pogosta. Vsak se drži kot klop funkcij, pa čeprav delajo samo škodo svoji organizaciji. Tukaj bi človek pričakoval nekoliko bolj odločne odzive planinskih društev, MDO-jev in nekaterih vidnejših planincev ali gornikov. Sicer lahko pričakujemo od "biserov", ki so se šli prepovedovanje besed, še kakšne odločitve, ki bodo predvsem škodovale PZS in s tem seveda vsem njenim članom. Ki jih bo po takšnih in podobnih dejanjih, kot smo jim bili priča sedaj, vse manj.


Mojca Luštrek,

Združili smo moči in se rešili sklepa, zdaj pa, prosim, ne postanimo kontraproduktivni. Kaj pa je narobe z opredelitvama iz SSKJ?

planína -e ž (í) 1. s travo porasel svet, navadno v

gorah, namenjen za pašo

2. nav. mn. visoki hribi, zlasti skalnati

Beseda se dejansko uporablja v obeh pomenih (SSKJ je tako in tako precej "statistično" naravnan) in slovaropisci niso bili "okuženi" ne s politiko ne z ideologijo, zato se sprijaznimo z dejstvi (ki sploh niso slaba, če jih ne bomo sfižili sami) in svojo domiselnost usmerimo v kaj koristnejšega. Ali pa lepšega (če smo že ljubitelji tudi nekoristnega sveta).


Mojca Luštrek,

Odgovarjam Valentinu Skubicu (Planina ni gora, ampak je visok hrib, porasel s travo in redkim drevjem je zelo poljubna in "poljudna" razlaga) in tebi, Bojan. Kot vidiš, popolnoma razumem tvoje odklanjanje Skubičevega prispevka k planinsko-gorniškemu izrazju, a si z zgledom še ene "možne" opredelitve predmeta naše skupne ljubezni po moje vendarle malo pretiraval. Zdi se mi namreč, da ne le ozki, zadrti in napadalni, ampak tudi preveč "zabavni" (ironični) prispevki k tej razpravi niso v prid nobenemu izmed obravnavanih izrazov in tudi (ali predvsem) ne njunemu sobivanju.

Ko se že (spet) oglašam, pa še ena replika: Filipu Vidmarju. V "njegovi" pesmici se lepo vidi, da se pomena besede planina ne razlikujeta samo po opredelitvah iz SSKJ, ampak si "pomagata" tudi s predlogoma − vsak s svojim. Poljanški (in seveda ne le oni) pravijo v prelepe planine odhajam in Grem v planine (ker omenjajo "očake stare sive" in veselo družbo "na vrhu planin", je očitno, da mislijo na drugi pomen besede, gore), če se nam zahoče žgancev in kislega mleka, pa gremo seveda vsi − planinci in gorniki − na planino (v prvem pomenu besede). Ampak o tem sem se nekoč že razpisala in celo najboljših žgancev smo enkrat siti.


Filip Vidmar,

PLANINE so "komot" tudi GORE (kot pravi SSKJ, navadno v množini - menim, da čas v tem primeru še ni povozil Slovarja SKJ):

Ansambel bratov Poljanšek - Veselo v Kamnik

Veselo v Kamnik in urno naprej,

v prelepe planine odhajam, juhej;

zaukam veselo, pozabim skrbi,

vedno srce tja nazaj si želi.

Grem v planine,

med očake stare sive,

v kamniški lepi kot,

saj lepše ni nikjer drugod.

Pozimi na smuči, poleti cepin,

vesela je družba na vrhu planin,

v dolini pa Bistrica zvesto šumi,

kot solza kristalna si, Bistrica ti.


Filip Vidmar,

Slovenščina ni esperanto, torej je živ jezik z mnogimi sopomenkami in niansami, saj taki so verjetno vsi živi jeziki. Nesmiselno se mi zdi neki besedi oporekati njeno večpomenskost. Pri nas dostikrat rečemo, da gremo v hribe ali v griče, pa pri tem nobeden ne izključi možnosti, da gremo v visokogorje. Da še jaz malo citiram SSKJ:

hrib -a m (i)

... ...

na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom

(žal ne znam oz. ne najdem možnosti, da bi dele teksta izpisal krepko ali poševno)

Za konec še malo za šalo: znanemu alpinistu in gorskemu vodniku Klemnu Gričarju se najbrž ne zdi prav nič za malo, da se piše tako, kot se, in ne npr. Planinec, Gorjanc ali bohnedej celo Gornik :))

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Varno življenje pod plazom Stovže
Naslednja objava Nekaj kadrov
  • Število objav: 46044

Novosti