GRZS: V sredo, 12. novembra 2008, je bila na Jezerskem v dvorani Korotan proslava ob deseti obletnici delovanja Ustanove Sklad Okrešelj.
Na prireditvi, ki jo je pripravila Uprava Sklada skupaj z GRS Jezersko in občino Jezersko, je bilo predstavljeno dosedanje delo Sklada. Uprava Sklada se je ob tem zahvalila donatorjem, ki finančno podpirajo delo Sklada. Prisotne so bile tudi družine ponesrečenih gorskih reševalcev na Okrešlju in štipendisti so se sami predstavili več kot osemdesetim udeležencem.
Program je oblikovala in s svojimi izbranimi mislimi vodila Rada Polajnar. V kulturnem delu programa sta sodelovala Marko Kobal, baritonist solist ljubljanske Opere, na citre pa ga je spremljal Tomaž Plahutnik.
Prisotne je po pozdravu predsednika Sklada Dušana Polajnarja nagovoril župan občine Jezersko gospod Milan Kocjan. V nagovoru je pohvalil delo Sklada in predvsem idejo in širino gorskih reševalcev, da je bil po težki nesreči na Okrešlju Sklad za pomoč otrokom ustanovljen in da opravlja svoje delo. Skladu je zaželel uspešno delo, gorskim reševalcem pa varno reševanje, saj se še dobro zaveda, kako hud udarec je bil izguba Luka in Rada za Jezersko.
Delovanje Sklada je opisal predsednik Dušan Polajnar. V govoru je opisal nastanek ideje in postopke do pravne potrditve Sklada. Glede na to, da so bile pred desetimi leti podobne fundacije v Sloveniji redkost, je bilo za to potrebno vložiti veliko naporov. Sledilo je obdobje, ko je Sklad opravljal glavno nalogo, finančno pomagati otrokom ponesrečenih gorskih reševalcev, potrebno pa je bilo pridobiti finančna sredstva. Donatorska sredstva v Sklad prispevajo gorski reševalci, ustanovne članice Sklada, posamezni donatorji in delovne organizacije. Sledil je opis sedanjega stanja finančnih podpor otrokom. Glede na to, da je gorsko reševalno delo nevarno, potrebujemo Sklad tudi v prihodnje. Naloge Sklada pa želimo v okviru Pravil Sklada še razširiti predvsem na področje varnosti reševalnega dela.
V priložnostnih nagovorih ob obletnici delovanja Sklada sta opisala pomen in se zahvalila za humano poslanstvo predsednik GRZS gospod Miro Pogačar in predsednik PZS gospod Franci Ekar.
Voditeljica je nato na oder povabila prisotne štipendiste Sklada. Povedali so o tem, kaj sedaj počnejo. V sproščenem in odkritem pogovoru smo spoznali Matevža in Miha, ki imata že družini, ter Aljo in Gašperja, ki študirata, ampak sta aktivna tudi na športnem področju. V imenu štipendistov se je Skladu in donatorjem zahvalil Matevž Mlekuž.
Sledila je podelitev zahval donatorjem. Zahvale so podelili predsednik Sklada in štipendisti. Prejeli so jih ustanovni člani, postaji in društva GRS, in večji donatorji. Poudarjeno je bilo, da je prav vsak DAROVALEC pomemben za delo Sklada.
Po kulturnem programu je sledil še družabni del srečanja udeležencev prireditve z obujanjem spominov …
10 let Ustanove Sklad Okrešelj
Povezave med ljudmi so lahko bežne, miselne, globlje, trajne ali fizične - z vrvjo. Prav taka povezava je bila usodna za nesrečo na vaji reševanja gorskih reševalcev in zdravnikov letalcev na Okrešlju. Reševalci, prijatelji, Boris, Jani, Luka, Mitja in Rado, ki so še zadnjič vadili, da bi v prihajajočem poletju pomagali ponesrečenim, so za trenutek obviseli povezani z vrvjo pod helikopterjem nad prepadom. Temu trenutku je sledil padec v globino. Konec upanja, načrtov, prihodnosti.
Okoli načelnika KGRS pri PZS Danila Škerbinka se je zbrala skupina reševalcev, ki je po tej tragediji želela pomagati družinam, predvsem otrokom, ki so izgubili očete. Zavedali smo se, da očeta otrokom ni mogoče nadomestiti, lahko pa jim pomagamo v obliki finančne podpore, kot pomoč pri šolanju. To idejo so gorski reševalci sprejeli in potrdili na zboru reševalcev 18. aprila 1998 v Žalcu. Izvoljeni so bili člani v organe Ustanove Sklad Okrešelj. Za pravno potrditev Sklada pristojnega Ministrstva za šolstvo in šport je bilo v tistem letu potrebno še veliko volje, potrpljenja, znanja in predvsem iznajdljivosti, ker so bile v tem času fundacije s takim namenom v Sloveniji prava redkost. Z odgovornostjo se je tega dela lotil častni načelnik GRS Bine Vengust in 22. oktobra 1998 smo bili obveščeni o podpisu Ustanovitvenega akta Ustanove – sklad Okrešelj na Ministrstvu za šolstvo in šport, ki ga je podpisal minister Slavko Gaber in nam hkrati v spremnem dopisu zaželel uspešno delo.
V vmesnem času, ko smo čakali na podpis, smo uskladili in pripravili Pravila Ustanove, Pravilnik o denarnih pomočeh in štipendijah, pogodbe za otroke ponesrečenih reševalcev, izvedli srečanje predstavnikov Sklada z družinami, kjer smo jim podrobno predstavili delovanje Sklada.
V šolskem letu 1998/99 so bile nakazane denarne pomoči in štipendije otrokom - Sklad je postal živ.
Skrb Uprave Sklada in gorskih reševalcev se je preusmerila v zbiranje finančnih sredstev. Gorski reševalci smo se zaobljubili, da bomo vsako leto iz posameznih postaj GRS vsak registrirani reševalec prispeval vrednost treh nalepk PODPORNIK. Zdravniki gorski reševalci letalci so sprejeli dogovor, da bodo prispevali del sredstev, ki jih prejemajo od dežuranja na Brniku. Sledile so tudi druge pobude. Iztok Tomazin dr. med je izpeljal pomoč skupaj s tiskarno Medium. Iztok in tiskarna vsako leto naredita koledar, del prihodkov od prodaje vsak zase nakaže v Sklad. Omeniti je potrebno tudi podjetja, delovne organizacije in člane planinskih društev, ki namenjajo Skladu donatorska sredstva. V prvem letu so v Sklad finančna sredstva nakazali tudi gorski reševalci iz Furlanije Julijske Krajine.
Pregled prihodkov - odhodkov v Sklad v odstotkih za leto 2007. Prihodki od organizacij in društev so znašali 61%, prihodki društev in postaj GRS 31% in prihodki posameznih donatorjev 8%. Odhodki za denarne pomoči in štipendije so predstavljali 27% prihodkov. Denarne pomoči ali štipendije so v desetih letih prejemali: Matevž, Petra, Miha, Gašper, Alja, Dominika, Ajda, Bor in Tara. Šolanje sta že zaključila Matevž Mlekuž in Petra Brajnik. Vsi prihodki v Sklad nas radostijo, danes se bomo zahvalili nekaterim za večje prispevke, vendar pa mozaik Sklada krasijo - bogatijo s svojimi prispevki prav vsi darovalci.
V tem letu iz sredstev Sklada pomagamo trem otrokom iz osnovne šole, eni dijakinji srednje šole in eni študentki. Število prejemnikov podpor se nam trenutno zmanjšuje. Imamo pa še otroke, ki so v osnovni šoli in potrebno bo še precej let da bodo zaključili šolanje.
Gorski reševalci vsako leto v spomin na tragedijo v Turski gori ob spominskem obeležju na Okrešlju izvedemo spominsko slovesnost, ki jo pripravi ena izmed postaj ali društev GRS. Na teh srečanjih se zberemo prijatelji ponesrečenih, družine in drugi obiskovalci, ki so reševalce poznali in na ta način počastimo njihov spomin in humanitarno poslanstvo.
Tragedija ni prizadela samo reševalce doma ampak je odmevala tudi med našimi prijatelji preko meja. Posebno pozornost so družinam ponesrečenih namenili v italijanskem kraju Pinzolo. Tu gorski reševalci vse od leta 1972 podeljujejo posebno priznanje Targa d'Argenta ljudem, ki s svojim delom izražajo humanitarno poslanstvo. Prav tako pa za posebne zasluge podeljujejo zlate medalje družinam gorskih reševalcev, ki so se smrtno ponesrečili pri reševalnem delu. Leta 2005 je organizacijski komite, ki ga vodi Angiolino Binelli, obvestil načelnika GRSS Tonija Smoleja, da bodo priznanja - zlate medalje, prejele družine ponesrečenih gorskih reševalcev na Turski gori. Priznanja so na prireditvi v mestni hiši v Pinzolu, 24. septembra 2005 prejeli predstavniki družin.
Lansko leto je od tragedije minili deset let in v okviru te obletnice je Iztok Tomazin dr. med. izdal knjigo z naslovom Tragedija v Turski gori. V knjigi so opisani dogodki sodelujočih na vaji, mnenja in opis dogodkov v GRSS in opisi analiz dogodka. Na predstavitvi knjige, ki je bila v Poljčah so bila prisotnim podrobno prikazana posamezna obravnavana področja iz vsebine knjige.
Gorsko reševanje je nevarno, o tem nas prepriča število nesreč gorskih reševalcev. Leto pred tragedijo na Turski gori je umrl Janez Plevel-Pubi pri reševanju na Brani. Leta 2003 je v plazu umrl Martin Čufar na Kurici v Zgornji Krmi.
V okviru Pravil delovanja Sklada imamo predvidene tudi druge dejavnosti delovanja Ustanove. Predvsem take, ki vplivajo na varnejše delo gorskih reševalcev. Študente želimo vzpodbuditi pri raziskovalnem delu ali pri izdelavi diplomskih nalog na temo varnejšega dela gorskih reševalcev.
V imenu Sklada in svojem imenu bi se rad zahvalil za pomoč pri delu Sklada ustanovnim članom Sklada: gorskim reševalcem postaj in društev GRS, PZS, NLB, URSZR, RTV Slovenija, GRZS. Od vsega začetka Sklad finančno podpira tudi FIHO. Posebna zahvala članom Sklada, ki so v teh letih vodili in upravljali Sklad. Člani za opravljanje dela Skladu ne zaračunavajo stroškov. Zahvala računovodstvu PZS, ki vsa leta opravlja računovodsko delo.
Sklad Okrešelj potrebujemo tudi v prihodnje. Čeprav prehaja v nerodna najstniška leta mu želim, da bo obšel vse muhe, ki jih imajo najstniki. Tisti, ki podpiramo Sklad to delamo z namenom, da krepimo svoje humanitarno poslanstvo. Preko otrok ponesrečenih, ki jim finančno pomagamo pri šolanju, pa čutimo, negujemo povezavo z našimi prijatelji, ki so pri reševalnem delu umrli. Tako ohranjamo, varujemo in krepimo svoje ideale, ki smo jih skupaj s temi prijatelji imeli v gorski reševalni službi.
Gorski reševalci moramo tudi v prihodnje ohraniti zaupano ime v nazivu - reševalci. Naloge reševanja se iz gora selijo v dolino. Vedno več imamo birokratskih del, dogovarjanj, usklajevanj, ki so povezane z reševanjem in gorski reševalci jih moramo, zmoremo, znamo rešiti, tako kot pred desetimi leti.
Predsednik Sklad Okrešelj
Dušan Polajnar