Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kotišče ciklonov v zavetrju Alp

Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: To pot bo ob prodoru hladnejšega zraka glavnina padavin že za nami, zato bo snežink, razen v visokogorju in nekaterih delih sredogorja, bolj za vzorec.

Moštu je včeraj dokončno odklenkalo, če ga seveda niste prekuhali in ustavili procesa nastajanja vina. Zdaj torej pijemo le še vino, pa naj bo svetemu Martinu ali pa komu drugemu v čast, pri čemer naj velja zmernost. Vremenski procesi so precej bolj kaotični kot omenjeni, za nekaj naslednjih dni tudi kaže, da ne bodo ravno zmerni.

Današnje padavine se bodo jutri še nekoliko okrepile in proti koncu tudi "ohladile", kar pomeni - smo namreč že skoraj na sredini listopada - sneženje. Nekaj možnosti za nižjo mejo sneženja ima severna Slovenija (Jezersko, Zgornja Savinjska dolina, Koroška in Pohorje s Kozjakom), ki jo hladnejši zrak na svojem obvozu okoli vzhodnega dela Alp doseže najprej. Če se v Sredozemlju padavinske tvorbe nekoliko "upočasnijo", najpogosteje gre za sekundarni ali drugotni ciklon, potem prodre hladen zrak že tudi dlje nad osrednjo in južno Slovenijo, kar povzroči močnejše padavine z večjo možnostjo snega.

To pot bo ob prodoru hladnejšega zraka glavnina padavin že za nami, zato bo snežink, razen v visokogorju in nekaterih delih sredogorja, bolj za vzorec.

Genovski "lonček kuhaj"

Za konec tedna in še nekaj naslednjih dni pa bo vreme manj razburljivo, tipično poznojesensko z nekoliko višjimi temperaturami, kot smo jih vajeni v tem času. Da je bilo od septembra kar nekaj toplote, kaže tudi temperatura morja v Tržaškem zalivu, ki ima 16 stopinj Celzija. Vrnimo se k omenjenemu ciklonu, ki nastaja na sredozemski oziroma zavetrni strani Alp. Podatki kažejo, da je njihovo nastajanje najbolj aktivno spomladi in pozimi, najmanj pa jih nastane v poznem poletju. Zavetrna ciklogeneza je pojav, ki še ni v celoti raziskan. Eno najbolj znanih kotišč ciklonov v Evropi sta Genovski zaliv in južno obrobje francoskih Alp. Tu nastane veliko tovrstnih vremenskih tvorb, ki pa niso posledica stalne prisotnosti nekoliko nižjega zračnega tlaka. Cikloni v zmernih zemljepisnih širinah so namreč omejena, praviloma okrogla območja nizkega zračnega tlaka. V primerjavi z anticikloni so lahko precej manjši, imajo pa precej dobro določeno območje toplega in hladnega zraka. Na njihovo velikost vplivajo ukrivljenost polj z enakim zračnim pritiskom in spremembe le-tega med njimi. Na severni polobli se vrtijo v smer, nasprotni urnim kazalcem.

Pestro dogajanje nad Sredozemljem in Alpami

Najpomembnejšo vlogo pri zavetrnih ciklonih imajo gorovja, kar potrjujejo podobne tvorbe na zavetrni strani južnoameriških Andov in severnoameriškega Skalnega gorovja. Podrobnejše nastajanje sredozemskih ciklonov so raziskali že na začetku 80. let prejšnjega stoletja v okviru projekta ALPEX. V ta namen so postavili 34 dodatnih meteoroloških postaj za merjenje zračnega tlaka in hitrosti vetra. V gorovjih pa so postavili še dodatnih 60 mikrobarografov za natančne meritve zračnega tlaka. Z letališča v švicarski Ženevi je po vnaprej določenih poteh vzletavalo 17 letal, na katerih so zbirali podatke. Za nastanek zavetrnega ciklona je najprimerneje, če prihaja proti Alpam s severa hladen polarni zrak. Pri tem gore ustavijo del zračnih mas, del pa začne ubirati pot zahodno okoli alpskega gorskega loka. V času ustavitve, ki traja po navadi od 6 do 12 ur, se ustavljeni zrak iz zgornje plasti že premakne čez Alpe, zračna masa pa se "pretrga". Prav te zračne gmote ostanejo zaradi pretrganja brez dotekajočega hladnega zraka, v spodnje plasti pa v zavetrju Alp namesto tega doteka topel zrak. Pojavijo se nizek zračni tlak in dvigovanje zraka ter njegovo raztezanje v spodnji plasti, posledično pa tudi njegovo vrtenje - ciklon je rojen. V našem primeru moramo le še počakati, da ga prinese nad naše kraje.

Miha Pavšek

12.11.2008



 

Stik morja in kopnega, natančneje vzpetega sveta na slednjem je dovolj tehten razlog za kotišče ciklonov. Prvi znak za to so oblačne kape.
 
Kadar smo nad ciklonom nas ne zanima, kaj se dogaja spodaj. A slej ko prej se spustimo na trdna, "ciklonska" tla, kjer dogaja.

(Foto: Miha Pavšek)



Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti