Janez Pikon 05.11.2008 05:29 7068 0

Šotno barje Goreljek

Janez Pikon: Barje na Pokljuki je večje barje na Pokljuki, razgibano površje skritih brezen, zaraščene konte, vrtač, dolinic in povsod prisotnega morenskega grušča je ostanek delovanja ledenika, za katerim so ostala tudi pokljuška barja.

Območja stalno stoječe vode z nekaj decimetrov ali metrov debelih plasti šote, ki jo preraščajo živi šotni mahovi se imenuje šotno ali visoko barje. Manjša barja se zaradi stalnega priraščanja šotnih mahov v osrednjem delu dvignejo in oblikujejo lečasto obliko, tako je tudi šotno barje Goreljek na Pokljuki. Kotanja z barjem je nepropustno ločena od podzemnih ali površinskih dotokov vode. Izmenjava vode in mineralnih snovi poteka le preko zraka, s padavinami, zračno vlago in izparevanjem ter s površinskimi odtoki. Na površini so poleti opazne velike dnevno-nočne temperaturne razlike. Glede na količino in razporeditev padavin se stalno spreminja tudi vlažnost zgornjih plasti. V ostrih razmerah šotnega barja živijo le posebej prilagojena živa bitja.

Šotno barje Goreljek na Pokljuki

V kmetijstvu na Pokljuki in celotnem Goreljku prevladuje pašništvo. Nekdaj so kmetje poleti odgnali večino živine na planine. V prehodnem spomladanskem obdobju so pasli po nizkih planinah na Pokljuki. Julija in avgusta so bile krave na visokih planinah. Jeseni so se še za mesec dni ustavili na nizkih planinah. Živina je bila pod nadzorom pastirja. Med tem časom so v dolini pripravljali krmo za zimo. Danes je zaradi ugodnejših gospodarskih razmer časovni razpored paše drugačen. Živino, predvsem govedo, pa tudi konje in drobnico, pasejo na Pokljuki vso pašno sezono.

Pokljuški les se je v preteklosti in se tudi danes uporablja v različne namene. Nekdaj so kuhali oglje za potrebe železarstva v bližnjih dolinah najbolj pomembne gospodarske dejavnosti devetnajstega stoletja. Ta dejavnost je zelo močno spreminjala Pokljuško pokrajino. Danes se uporablja bukov les predvsem za kurjavo, smreka, ki zaradi načina gospodarjenja z gozdovi porašča večino Pokljuke, pa kot stavbni les. Tehnika izkoriščanja gozdov se je stalno razvijala. Namesto nekdanjih počasnih in tradicionalnih načinov uporabe ročnega orodja za posek in obdelavo drevja, ter konjev za spravilo lesa, se danes uveljavljajo motorizirani načini. Motorne žage in traktorji so človeku olajšali delo, hkrati pa gozdnim prebivalcem otežili življenje. Posebno v gojenih mono kulturnih gozdnih sestojih je naravna raznolikost zelo zmanjšana, kar močno slabi stabilnost in odpornost gozda v primerih večjih naravnih sprememb.

Učna pot barje Goreljek je eno od orodij za ohranjanje barij. Namenjena je predvsem izobraževanju obiskovalcev in dvigovanju zavesti o pomembnosti narave. Pripravljena in postavljena z denarno pomočjo Evropske zveze.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon