Večer, V soboto - Urška Šprogar: Spoštovani Franci Ekar!
Za vami je bogato planinsko leto, polno obletnic, jubilejev in praznovanj, ko ste se na številnih proslavah spominjali velikih mož slovenskega planinstva in dogodkov, ki so zaznamovali bogato planinsko zgodovino. Pa še muzej ste pričeli graditi.
Tisto leto, ko so Slovensko planinsko transverzalo preimenovali v Slovensko planinsko pot, sva se srečala na rednem letnem občnem zboru Planinske zveze Slovenije. Potem so to Šumenjakovo transverzalo še enkrat preimenovali - v Razširjeno slovensko planinsko pot (RSPP) in postali ste predsednik največje planinske zveze v Sloveniji. Od takrat se RSPP res ni preimenovala, celo nasprotno, postala je pozabljena in zanemarjena. Na eni strani je postala lepa, saj je na številnih poteh zarasla trava in bohoti se alpsko cvetje. Na južnem pobočju Prisojnika, na poti od velikega do malega okna, so se planike tako zarasle, da ne moreš mimo, ne da bi stopil nanje; na tisoče jih je. Nikjer pa ni tiste značilne 1, ki smo je bili navajeni planinci. Ali ni škoda, da to ogromno minulo delo mečemo stran?
Ob tem, da izginjajo planinske markacije na tej mogočni planinski transverzali, pa so na posameznih vrhovih in pobočjih Savinjskih, Julijskih Alp ter Karavank nastale številne nove. Verjetno tudi večina Slovencev pozna to prvo v Evropi znano planinsko transverzalo, medtem ko ostalih 37 obhodnic in obkrožnic pozna v glavnem le lokalno prebivalstvo določenega okraja. Tu vlada kar velika zmeda, tudi kar se tiče imenovanja teh transverzal oziroma po novem obhodnic. Kakšno rešitev boste predlagali, da bodo šle stvari po enotnejšem tiru?
Seveda je želja, da naj bodo planinske postojanke ob transverzali za avtomobile nedostopne, a to je že problematično, saj takih postojank v sredogorju skoraj ni. Kaj torej narediti? Ali bi bila možna rešitev v postavitvi mreže bivakov povsod tam, kjer so planinske koče postale gostilne?
Letos smo tudi dobili zakon o planinskih poteh, ki so javnega značaja. Planinci imamo pravico, da po njih nemoteno hodimo, tekamo ali plezamo, skrbniki pa imajo pravico in dolžnost, da planinske poti vzdržujejo in označujejo z risanjem markacij, postavljanjem usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme. Zelo dobro je to, da mora lastnik, preko ozemlje katerega poteka planinska pot, uporabnikom dopustiti, da jo uporabljajo, skrbniku pa, da jo vzdržuje in označuje za potrebe planincev. Uporabnik pa je dolžan planinsko pot uporabljati tako, da se zaradi njegove hoje, teka ali plezanja po njej ter na in ob zemljišču, preko katerega poteka, in na drugih nepremičninah ter favni in flori ob njej ne dela škoda ali ogrožajo drugi uporabniki. Skrbnik mora planinsko pot vzdrževati tako, da se ne spreminjajo reliefne in krajinske značilnosti območja, na katerem poteka; ne poslabšujejo vodne, gozdne, habitatne in kmetijske razmere zemljišča, preko katerega poteka; in tudi ne poslabšuje obstoječe stanje okolja. Njeno označevanje z risanjem markacij, postavljanjem usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme pa mora izvajati samo tako, kot je to določeno s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Verjetno ste ponosni, da se je uresničila vaša želja in ste skupaj oblikoval tematsko, planinsko, botanično in naravovarstveno planinsko pot. Takrat ste rekli, da je to tudi spomin na ustvarjalce, raziskovalce gorskega planinskega loka od Storžiča do Krvavca in zgodovinski dogodek, ko je bila pred 220 leti na Storžiču utrgana in izkopana zvončica registrirana v Celovcu in na Dunaju kot danes vsem znana, znamenita zoisova zvončica, ki raste samo na slovenskih gorskih območjih. Ta drobni zafrkani cvet, ki raste v sožitju s planiko, je azijskega porekla, a je resnično postal cvet slovenstva. Bohinjski srčni možje, ki so deset let kasneje osvojili vrh Triglava, pa so se tudi večno zapisali v vse, kar je povezano s Triglavom. To je zanesljivo slovenski nacionalni dogodek izjemnega pomena in ponos slovenskih planincev.
Ker so se z zadnjim snegom planinske koče zaprle, bo verjetno tudi za vas konec leta manj obremenilen.
Lep pozdrav,
Urška Šprogar