Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gora je gora tudi, če je nimam za goro

Borut.blog.siol.net: Razgledi, 29.10.2008
Gora je gora tudi, če je nimam za goro
 



Komentar Jurija, 29.10.2008 ob 09:44

Borut, prebral sem tako včerajšnji kakor tudi današnji blog.
Ali se strinjam? Z večino nedvomno, z določenim delom pa se bom, ko bom prebral še argumente nasprotne strani.
Nedvomno pa se strinjam s tvojim načinom. Naj zmaga moč argumenta in ne argument moči. Zato res pohvala za vrhunsko analizo in razmišljanje.
Super.
Jurij
 

četrtek, 30. oktober 2008, ob 20:05, Boris Štupar, ogledov: 1941

Borut Peršolja - blogi.siol.net: Kroniko ozadja dogajanja v navezi planinstvo–gorništvo začenjam z naslovom, ki je vzet iz pisma, ki mi ga je 12. 2. 1992 posredoval zdaj že pokojni Božo Jordan.

Ta prispevek namenjam njegovemu spominu. Pogrešam iskriv in odprt dialog, ki je v petnajstih letih najinega znanstva obsegal več kot 100 pisem, ki jih skrbno hranim.

Kronika ozadja ni sistematična študija, ampak prikaz mojih srečevanj z drugimi avtorji. (In če bi častni član PZS kdaj prebral kaj, kar ne pride iz pod njegovega peresa ruševca (npr. zadnjo izdajo Planinske šole, Vodniškega učbenika …) ali od avtorjev, ki jim naroči pisanje, bi bil včeraj in danes čisto spokojen dan.)

Bralec ali bralka bo z lahkoto ugotovila, kje se nehajo citati in začne moj komentar.

***

1921
Izide prvi slovenski gorniški priročnik Na planine!, ki ga je napisal Pavel Kunaver. Zasnova poglavij, ki že takrat obsegajo celovito gorniško dejavnost (od gibanja, varnosti do doživljanja in varovanja gora), pokaže presenetljivo podobnost z današnjim predmetnikom Planinske šole.

Poglavja v priročniku Na planine!:
Pomen planinstva.
Znanje in zmožnost planinca.
Oziri na telo.
Hrana.
Oprava in orodje planincev.
Vedenje v planinah.
Prenočevanje na planem.
Planinske cvetke.
V boju z elementi.
Gora.
Padajoče kamenje.
Hoja in plezanje po gorah.
Zima.
Nevarnosti v planinah pozimi.
Ledniki.*

* Ne gre za napako, temveč izraz, ki ga danes pišemo drugače.

Gora in planina se izmenjujeta.

1982
V Cankarjevi založbi izide knjiga Slovenske gore:

Kazalo (naslov poglavja in avtor):
Gore Ivan Gams
Rastline Tone Wraber
Gozd Dušan Robič
Živali Janez Gregori
Človek Tone Cevc
Raziskovanje Drago Meze
Planinstvo Tone Strojin, Tine Orel
Beseda Franc Vogelnik
Glasba Marijan Lipovšek
Podoba France Zupan
Fotografija Mirko Kambič
Film France Brenk
Boj Tone Svetina
Varstvo Peter Skoberne

V ospredju je gora.

1988
Besedo gornik je uporabil že Fran Levstik, ko je pisal Popotovanje od Litije do Čateža (11. 11. 1857). Za hoje v gore so izraz gornik začeli uporabljati leta 1928. (dr. Vladimir Škerlak, Delo, 1. 12. 1988)

1990
Na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani od šolskega leta 1990/1991 (pod različnim imenom, sprva Katedra za planinstvo, Kristan 1991) deluje Katedra za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi in izvajajo predmet Planinstvo in izbirni predmet Gorništvo in dejavnosti v naravi.

1991
Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju: MK PZS) je poleti pripravila prvi tečaj gorništva. Namenjen je bil tistim, ki si v gorah zastavljajo višje in težje cilje, tistim, ki jim hoja pomeni tudi raziskovanje gorskega sveta … Udeleženci na tečaju spoznavajo celovit, vsestranski odnos do gora. (iz Razpisa MK PZS)

1992
Upravni odbor PZS je februarja obravnaval programski dokument “Gorništvo je sestavni del slovenske zgodovine, kulture in sedanjega življenja“, ki ga je pripravilo novo vodstvo MK PZS pod predsedstvom Boruta Peršolja. V njem je predlagala uresničevanje projekta Kakovostne množičnosti, s katerim iščemo odgovor na vedno večji obisk gorskega sveta. Ker tega vala ne moremo zaustaviti, si moramo prizadevati, da obiskovalce pripravimo na stik z gorsko naravo. Cilj projekta Kakovostne množičnosti je usposobiti vsakega posameznika za samostojno in varnejše gibanje v gore.

Upravni odbor PZS je po razpravi v zvezi s tem dokumentom, med drugimi sprejel tudi naslednji sklep:
· UO PZS izreka priznanje MK PZS za njeno dosedanjo aktivnost na področju vzgoje in izobraževanja in rezultate dosedanjega dela.

Takoj zatem – 12. 2. 1992 – se mi je s pismom oglasil Božo Jordan, inštruktor planinske vzgoje iz Dobrteše vasi. Ob koncu daljšega pisanja, v katerem je odločno polemiziral glede uporabe pojma gorništva, je napisal: »Hrib je hrib. Gora je gora. Gora je gora tudi, če je nimam za goro. Hrib–gora je lahko vrednota, če jo cenim, če je zame nekaj vrednega, pomembnega, lepega in dobrega.«

Nadaljevanje>>borut.blog.siol.net

Komentiraj (1):

Boris Strmšek, nedelja, 2. november 2008, ob 14:38

Borut, lepo si to zapisal. Prav sistematično, kar pa človek pogreša pri PZS, ki se gre nekakšnega krvnika slovenskih besed. Zanimivo, da so nekaterim ljudem iz kamniškega konca besede gornik, gorništvo in podobne izpeljanke tako trn v peti. Tudi sam sem nekoč že zapadel v debate in polemike o uporabi teh besed z nekaterimi od tam, med drugim tudi Bojanom Pollakom. Ki je med drugim tudi gorski vodnik. Kako pa v tej besedni zvezi nenadoma ta beseda ne moti? In na seznamu gorskih vodikov je tudi Franci Ekar. Pa saj ne gre za to ali smo planinci ali gorniki, gre predvsem za to, da imamo gore radi. Vsekakor pa lahko povprašaš alpiniste ali se imajo raje za planince ali gornike. In mene ne motijo toliko besede, ki jih ljudje uporabljajo za označevanje svojega udejstvovanja v naravi in gorah, temveč bolj način dela naše krovne planinske/gorniške organizacije. Katere član sem tudi sam. In vse manj sem ponosen na to. Vsekakor je čas, da se vodstvo PZS zamenja, ker takšen način dela ne vodi nikamor. Gorništvo so prepovedali, planinstvo pa bodo uničili.

eXTReMe Tracker