Večer, Potovanja - Franja Pižmoht: Legenda pravi, da se je "pred več kot tisočletjem in pol na današnjem Kocjanu ustavil kralj Atila in prevzet od naravnih lepot teh krajev dal sezidati grajsko zakladnico s trdnjavo."
Zgodba žive legende, ki jo domačini rade volje zaupaju vsakomur, ki zaide v te kraje, nadalje pripoveduje, da je Atila na sončni strani grajskega obzidja velel izkopati studencu podobno jamo, iz katere je privrela nenavadno vroča mineralna voda, na severni strani grajskega podzemlja pa da je zgradil veliko okroglo zakladnico, ki je roparji niso nikdar odkrili.
Po ustnem izročilu je klima teh krajev blagodejno vplivala na Atilovo dolgo življenje, ki naj bi v svojem gradu doživel stoletnico. Baje pa tudi domačini tod okoli dočakajo visoko starost.
Atila: "Pozdravljam vas na moji poti ..."
Pot hunskega poglavarja Atile, imenovanega tudi "bič božji", ki je prvi združil vse Hune in osvojil precejšnji del Evrope in Azije, se prične na Kapeli pri cerkvi sv. Magdalene, kjer se odpira pogled na vinorodno deželo. Razgibana pokrajina res očara in vabi. Krajša Atilova pot je dolga štiri kilometre, daljša pa pet kilometrov in pol. Prehodili ju boste v dveh do treh urah, vodile pa vas bodo označbe s simbolom lista vinske trte in čudoviti zapisi legend o Atili. Med razgledovanjem po gričkih tega okoliša pridemo do Vambergerjeve zidanice, ki se skriva med vinogradi pod cerkvijo. Zidanica ima večstoletno zgodovino, na kar spominja obok v klet z letnico 1659. Da se lažje znajdemo na tej poti, nam pomaga tudi karta sprehajalnih poti, ki nam jo je prijazno izročila gospodarica zidanice.
Pot se nadaljuje mimo križa s kipom Jezusa in Marije. Tovrstne križe in kapele so tudi tukaj nekoč postavljali v znak zahvale. Pričnemo se počasi spuščati in skrivnostna pokrajina nam razkriva, da smo prišli do območja nekdanjega gradu kralja Atile, ko nas na desni strani spremlja "drevoredsedaj le še sadnih dreves, na levi strani poti pa lesena klopca vabi, da posedimo in prisluhnemo govorici narave. Še nekaj korakov in že smo pod Atilovim gozdom. Tu pa previdno. Govori se, da v gozdu straši, pa tudi, da se je kraja, imenovanega "Atilova graba", sedaj "Šutjova graba", držalo prekletstvo. A brez skrbi. Sprehod po gozdu vam odkriva skrite bisere narave. Zato le pogumno odkrijte devet metrov visoko in petintrideset metrov široko kopo, vzpetino, imenovano Atilov grad. Tu se tudi skriva zaklad, menda ga čuvajo trije bori. Mi ga nismo našli.
"Pokrajina, kjer te vodi moja pot, je znana po vinu in vodi"
Že z jesenskim listjem postlana pot nas nato pripelje do kmetije Ficko, ki stoji ob "Šutjovi grabi". Na kmetiji se lahko za hip ustavite in poklepetate s prijaznim gospodarjem, ki vam bo zaupal še kakšno zgodbo iz preteklosti. Če se ozremo naokoli, že na bližnjem hribčku opazimo vodnjak na kolo. Studenec je globok petindvajset metrov, posebnost tega pa je, da so na dnu studenca kapniki, značilni za kraško podzemlje. Legenda tudi pravi, da je v tem okolišu nekoč živelo veliko grofov, med njimi tudi grof Kocjan, po katerem se to območje imenuje še danes. Pri prijazni družini boste lahko poskusili vino v buteljkah, poimenovano "Grof Kocjan", ki vas bo prijetno osvežilo.
Pot se počasi zaključuje. Ob glavni cesti in kapelici lahko zavijete še v "grabo" in užijete zrak gozdička, preden pa boste na križišču zavili nazaj proti cerkvi sv. Magdalene, postojte ob kamnitemkužnem znamenju, ki vas bo spomnilo na čase 17. stoletja, ko je tudi v teh krajih pustošila kuga. Če vam ni uspelo odkriti skrivnosti Atilovega gradu in zaklada, pa lahko odkrivate nove skrivnosti v bližnji vinski kleti, ki zaokroži pot velikega osvajalca.
Pustite se po poteh hunskega kralja Atile popeljati tudi s krajšo videoreportažo ...
Franja Pižmoht