Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2918 6

Narod naš dokaze hrani

Dobili smo gradivo, ki dokazuje, da so sedaj prepovedane izraze gornik in gorništvo še nedavno uporabili celo v slavnostnem nagovoru

V Bohinju so s slovesnostjo ob spomeniku Štirim srčnim možem zaznamovali 230. obletnico prvega vzpona na Triglav.

/.../ Ker je preteklost podlaga za ustvarjanje sedanjosti, se Ekarju še posebno pomembno zdi negovati spomin na zgodovino planinstva. Zato je Planinska zveza Slovenije v Ribčevem lazu postavila znamenje propristopnikom Triglava. "Ti možje najbolj neposredno sporočajo nam in svetu o mogočnosti, trdnosti in pomembnosti gorskih dejanj v preteklosti in sedanjosti slovenskega planinstva, aplinizma in gorništva," je prepričan Ekar. Zato je tudi vesel, da bo kmalu zbrana celotna zgodovina slovenskega gorništva na enem mestu, v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, katerega gradnja se je vendarle začela. ...

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil premier Janez Janša, ki je dejal, da "Slovenci v zgodovini večinoma nismo bili zamudniki in zaradi tega se tudi danes lahko s ponosom uvrščamo v neko razvojno jedro EU-ja in lahko v prihodnosti računamo še na višja mesta". Janša je dodal, da planinarstvo oziroma gorništvo skozi zgodovino še zdaleč ni bilo samo športna dejavnost, in ob tem spomnil, da so bili najboljši planinci, ki so prvi stopili na slovenske vrhove, v glavnem tudi narodni buditelji.

Več opozoril smo dobili tudi na Pogodbo o sodelovanju, kjer je v uradni predstavitvi izjave lepo zapisano: Skupna želja je da se da čim večjo podporo razvoju planinske/gorniške dejavnosti v Sloveniji.

RTV SLO, Podobe Slovenije, 22.08.08 19:28
230 let od prvega vzpona na Triglav

 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti PZS

6 komentarjev na članku "Narod naš dokaze hrani"

Bojan Leskošek,

Tukaj se Ekar samo pridružuje vedno bolj ustaljeni sodobni rabi pojmov planinstvo, gorništvo in alpinizem.

Zanimivo pa je, da s "celotna zgodovina slovenskega gorništva" nakazuje tudi, da je je lahko gorništvo nadrejen pojem tem trem oblikam aktivnosti, ki se razlikujejo samo (predvsem) po tehnični zahtevnosti. Kar se mi zdi ustrezno, saj je "gora" in ne "planina" njihov skupni teren.

Taka opredelitev ustreza tudi npr. angleškemu pojmovanju gorništva - "mountaineering", ki sicer ne vsebuje kakšnega ekvivalenta našega planinstva, ampak sorodni "hiking", ki pa je več ali manj naše pohodništvo.

Mislim, da bi sloveščina mirno lahko poslala planinstvo na smetišče zgodovine. Ne z dekreti, kot se je tega lotila PZS, ampak po naravni poti, s spontano rabo drugih, ustreznejših besed.


Mojca Luštrek,

Jaz pa ne mislim, »da bi slovenščina mirno lahko poslala planinstvo na smetišče zgodovine«. Da ne bo zdaj planinstvo trpelo »kolateralne škode« zaradi pogroma nad gorništvom. Nič ne kaže, da bi planinstvo preminilo »po naravni poti«, saj je več znamenj, da se je zares prijelo. Zavedam se, da se je »prijelo« tudi marsikaj, kar se ne bi bilo smelo, torej mora biti še kaka tehtnejša utemeljitev. V tem primeru je celo ena popolnoma jezikovna – razvilo se je razlikovanje v vezavi s predlogom: hodimo namreč v planine (sopomenki: gore, hribe) in na planine (ena izmed »definicij« v tej živahni razpravi: »podružnice kmetij malo višje in ozko specializirane na prehranjevanje živine in drobnice v poletnem času«). Saj ne mislite, da planinariti pomeni hoditi krave mlest in ovce strič? Ali pa celo, da je s tem glagolom kaj narobe? Ne silimo z dežja pod kap!


Aleksander Bjelčevič,

Franci, za kaj pa gre? Kdo je kje prepovedal gorništvo? To se mi zdi v principu nemogoče. Hkrati pa Leskovšek govori o odvečnosti besede planinstva. Katera beseda je zdaj ogrožena? Po mojem je stvar taka, da sta obe besedi potrebni; saj če ne bi bili, ju ljudje ne bi rabili. Planinstva smo se ljudje navadili, gorništvo pa smo znova osvojili. Planinstva ne moremo zavreči z naivnim argumentom, da planinarjenje po Triglavu ni planinarjenje, ker na Triglavu ni planin (jezik pač ni logičen, pa kaj) ali celo, da je planina shrv. izvora (SSKJ ima ok. 100 tisoč besed, avtohtono slovenskih pa je več kot desetkrat manj; škarje je recimo nemška beseda - jo bomo vrgli ven?). Hvalabogu, da je besed veliko, da lahko z njimi označimovso raznolikost pojmov in stvari. Besedo gorništvo pa ljudje res uporabljamo v dveh pomenih, kot sta oba pisala: a) skupni izraz za vse delovanje v gorah; b) nekaj vmes med alpinizmom in planinstvom. Enako je s planinstvom: a) skupni izraz za vse, b) ime za lahke vzpone.


Aleksander Bjelčevič,

Pardon, del odgovora na svoje vprašanje sem našel v starejši rubriki oz. linku na aprilsko objavo neke diplome. Tam je Mojca Luštrek pravilno opisala situacijo. Nasilno in hvlabogu nemogoče je ljudem ukazovati, katere besede naj rabijo in katerih ne. Saj ni nobenega pooblaščenega lastnika ali skrbnika jezika.


Matic Smolkovič,

Sicer nisem strokovnjak, vendar imam občutek, da bi se PZS lahko ukvarjala z večjimi problemi. Prepovedati rabo določenih terminov z okrožnico je pa tako ali tako trapasto početje, še posebej če njen večni predsednik uporablja od nedavnega prepovedani termin v lastnih govorih. Pa ti ljudje sploh vejo kaj počnejo ali so se zgubili nekje na tisti znani Živalski farmi?!?

Naj raje poskrbijo za boljše zavarovalne pogoje, ne pa da se ljudje včlanjujejo v avstrijske in ostale tuje organizacije. Priznam, tudi sam sem pri Avstrijcih in glede na preteklo zgodovino dogajanja po naši gorah, me je kar malo stiskalo in je bil čuden občutek, ko sem se včlanjeval pri njih. No pa me je njihova ponudba vseeno prepričala, poleg tega pa sem vse skupaj uredil prek interneta. Ni mi bilo treba hoditi nikamor, poleg tega pa mi tudi niso rekli, da trenutno nimajo nalepk za A zavarovanje, ampak samo za B. Da o zavarovalnih vsotah sploh ne zgubljam besed. Lenobe in nesposobnosti pa tudi ne gre podpirati.

Sedaj pa varno v planine!


Igor Radovič,

Ob vsej polemiki o gorništvu in planinstvu naj dodam še etimološko kapljico, čeprav nisem jezikoslovec.

Marko Snoj je v Slovenskem etimološkem slovarju (MK, 1997) zapisal, da je namenjen vsakomur, ki ga zanima, zakaj se kruhu reče kruh,... Očitno je, da nekateri ne poznajo izvora besed, zato le na kratko.

Besedi gor, gora praslovansko (tudi cerkvenoslovansko in starocerkvenoslovansko) pomenita mesto, ki je višje od okolice. Prav tako so besede planinec, planinstvo,... izpeljanke iz praslovanske besede, ki pomeni raven svet, neporaščen z drevjem (praslovani so živeli v stepski ravnini)." Poimenovanje se je kasneje začelo uporabljati za označevanje z drevjem neporaslih gora." (To se seveda ne ujema z mnenjem B. Peršolja, da je planina prvotno označevala goro.)

Mogoče bo zdaj bolj jasen izvor in prvotni pomen "spornih" besed.

Iz slovarja sem potegnil le tisto, kar je zanimivo v tej razpravi. Če koga zanima več primerjalnih podatkov, bo moral vzeti v roke pač Snojevo delo.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Vodniki KZS na preizkusu v Turncu
Naslednja objava Postoj, popotnik
  • Število objav: 46071

Novosti