Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vremenski zmaji

sreda, 27. julij 2005, ob 08:51, Franci Savenc, ogledov: 826

Dnevnik, 27.07.05 – Miha Pavšek: Vremenska opazovanja danes povezujemo predvsem z izdelki oz. napravami visoke tehnologije

Prosti čas

Vreme in ljudje
Pripravlja: Miha Pavšek, Geografski inštitut AM ZRC SAZU

Vremenski zmaji


Osrednji poletni mesec je tako rekoč za nami in ga bomo raje čim prej pozabili, kar zadeva vreme. Čeprav se bo zadnje dni zelo potrudilo, da bi pustilo dober vtis. Če sodimo po ljudskih vremenskih rekih, takšen mali srpan ne obeta nič kaj dobrega sodom in hlevom. Z današnjim dnem se vsaj za nekaj časa poslavljamo od popoldanskih ploh in neviht, verjetnost zanje bo večja spet konec tedna, še posebno v nedeljo, ko bo nekoliko bolj sveže. Sicer pa je pred nami nekaj pasjih dni, ko bosta imela glavno besedo sonce in z njim povezana vročina. Najbolj peklenska bosta petek in sobota, ko bodo najvišje dnevne temperature zraka v notranjosti kar približno 35 stopinj Celzija, v Beli krajini, na Krškem polju, v Posotelju in v nekaterih drugih pokrajinah vzhodne Slovenije pa še kakšno stopinjo več. Klin vročega zraka bo (na srečo le) nekaj dni omogočala dokaj stacionarna dolina nad zahodno Evropo, pred katero (na njeni vzhodni strani) bo prihajal nad naše kraje z višinskimi jugozahodnimi vetrovi vroč zrak neposredno iznad Sahare. Napočil je torej čas za saharske ukrepe.

Vremenska opazovanja danes povezujemo predvsem z izdelki oziroma napravami visoke tehnologije, kot so radarji, sateliti in računalniki. Vse to nam omogoča, da gledamo na oblake z obeh strani. Seveda pa so vse to pripomočki, ki jih uporabljamo zadnjih nekaj desetletij. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bil najbolj moderen način za opazovanje v višjih plasteh ozračja dvig merilnih instrumentov s pomočjo zmajev. Ameriška meteorološka služba je od leta 1890 dalje ustanovila kar 27 takšnih postaj. Značilen vremenski zmaj sta sestavljali črna in bela škatla velikosti manjšega tovornjaka, ki sta bili povezani s tanko jekleno žico, kakršno poznamo iz klavirjev (tista tanjša, za višje tone). Meteorološki instrumenti so bili nameščeni tako, da so beležili hkrati z dviganjem zmaja tudi intervalne podatke. Naprave so pogosto dvignili z več zmaji, pri čemer je bil prvi, tako imenovani startni, le v pomoč glavnemu zmaju, ki je dvigal najtežji del bremena. Pomožne zmaje so poslali v zrak šele takrat, ko se je jeklena žica nekoliko zrahljala in so bile merilne naprave že daleč stran od kraja spuščanja.

Višinski rekord, ki so ga zabeležili s takim zmajem, je nekaj več kot sedem kilometrov. Sestavni del vremenskega zmaja je tvorila tudi hišica, v kateri je bilo približno tono težko vreteno z navito jekleno žico. Vremenski zmaji so postali zastareli že nekaj desetletij zatem, potem ko so jih spodrinili baloni, napolnjeni s plinom, lažjim od zraka. Zadnjega so tako spustili v zrak daljnega leta 1933. Danes so se balonom in tako imenovanim sondažnim (navpičnim) meritvam pridružili še sateliti in radarji, vsi skupaj pa skrbijo za še celovitejšo in lepšo atmosfersko sliko. Del te je tudi vročina, ki je pred nami. Morda vas bo vsaj malo ohladil tale vremenski utrinek, ki je te dni, ko je marsikdo na dopustu, še kako aktualen: Nekateri šefi so kakor oblaki - ko izginejo, je dan prav lep. Zdaj pa le brž v senco, vendar za vsak primer preverite, ali ni kje tam že vaš nadrejeni...

eXTReMe Tracker