Večer, Potovanja – Franja Pižmoht: Zgodbe o življenju, ki jih v Apaški dolini pripovedujejo meandri in mrtvice reke Mure
Foto: Franja Pižmoht
Reka Mura s svojimi meandri, mrtvicami, prodišči in poplavnimi gozdovi predstavlja naš najbogatejši
|
Vode Mure so stoletja prinašale prod iz alpskega pogorja. Vode so napajale floro in favno doline. Vode so "spodnesle" očeta panonskih hrastov. Ležeč v produ je stoletja čakal, da ga odkrije človek ob Muri in da nadaljuje zgodbo iz preteklosti. In res so ga prebudili iz tisočletnega spanca. Pri ribiškem domu v Zgornjem Konjišču smo prisluhnili sodobni pripovedi, ki v neokrnjeni naravi pokrajine ob Muri nudi skrite kotičke za tiste popotnike, ki si želijo miru in pristnega stika z naravo.
O očetu panonskih hrastov
Današnja zgodba, ki jo piše narava v sožitju z ljudmi, naj bi se začela že pred skoraj 1500 leti ob bregovih reke Mure, ko je v vodo zgrmel mogočen hrast dob. Sicer mirna reka ob topljenju snega v Alpah postane pravi hudournik in hitro menjava svoj tok. In verjetno je zato v enega od rokavov Mure padel hrast, ki sta ga kasneje zasula prod in mivka. "Leta 1999 smo pričeli sanacijo opuščenih gramoznic, pri tem pa je strojnik z bagrom naletel na debelo deblo drevesa," pripoveduje Andrej Ritlop, predsednik apaške temeljne enote Ribiške družine Gornja Radgona, in hudomušno pripomni, da so se najprej pogajali o tem, kdo bo imel les za drva. "Vendar mi odkritje ni dalo spati, saj je bilo deblo zelo globoko pod zemljo, njegov les pa se je v vodnem, brezzračnem okolju dobro ohranil. Za mnenje sem povprašal strokovnjake in del debla poslal zagrebškemu Institutu Ruđerja Boškovića," nadaljuje Ritlop. Strokovnjaki so ugotovili, da je bilo drevo, ki je raslo približno med letoma 420 in 620 našega štetja, ob zrušitvi v vodo staro okrog 200 let, z debelino okrog 150 centimetrov, višino okrog 30 metrov in z volumnom okrog 28,7 kubična metra, kar ga uvršča med drevesa, ki jih v Sloveniji ni veliko. Deblo hrasta je zdaj varno spravljeno pod zanimivo oblikovanim, s slamo kritim nadstreškom, ki prav tako navduši obiskovalce. Na stotine let pokopana zgodba tako piše današnjo sodobno zgodbo pokrajini ob Muri.
Raj za ribiče
Da je kraj Zgornje Konjišče že pred tem odkritjem postal prepoznaven, so zaslužni predvsem člani omenjene ribiške družine, ki so na tisoče ur prostovoljnega dela namenili razvoju Turistično-rekreacijskega centra (TRC) Zgornje Konjišče, na površini katerega so na notranji strani nekdanjega rečnega meandra tudi odkrili deblo starega hrasta. "Ta zgodba traja že približno dvajset let in prizadevanje se je obrestovalo, saj kraj ob Muri postaja turistično vse bolj pomemben," nadaljuje pripoved Andrej Ritlop. Turistično-rekreacijski center, s katerim upravljajo, je pisan na kožo predvsem ljubiteljem ribolova, saj v urejenih ribnikih omogoča ribolov, v manjši ali večji zaključeni družbi pa lahko poskusite tudi ribje specialitete. V okolici se lahko umirjeno sprehodite po naravi, kolesarite ali pa se utaborite s šotori. "Zanimanja je veliko, sploh v poletnih mesecih. Letos nas je obiskalo okoli 80.000 do 100.000 ljudi, prihaja tudi vse več Avstrijcev," še pravi Ritlop in dodaja, da si prizadevajo za nadgradnjo obstoječe ponudbe, vendar na način, ki ne bo popolnoma skomercializiran.
Most, ki združuje
Mura, široka reka, ki izvira v oddaljenem alpskem svetu, v Visokih Turah na Avstrijskem, "žubori" svoje zgodbe. Kot piše Stanislava Dešnik, krajinska arhitektka, je to reka vodnih pramenov, ki jo obdaja zelena divjina med žitnimi polji, in prav v Pomurju je njen tok najbolj slikovit, s svojimi meandri, mrtvicami, prodišči in poplavnimi gozdovi pa predstavlja naš najbogatejši ekosistem - loko. Na mejnem odseku z Avstrijo je območje na levem bregu reke že uvrščeno v ekološko omrežje Nature 2000, ki se postopoma razvija v vseh državah Evropske unije, vanj pa so vključena vsa območja, ki so pomembna za ohranjanje ogroženih rastlin, živali in njihovih življenjskih okolij.
Od leta 2006 Muro v tem delu bogati tudi kolesarko-pohodniški most, arhitekturno prilagojen okolici in obrežju reke, med slovensko vasjo Črnci in avstrijskim Donnersdorfom. Most povezuje številne kolesarske poti, ki so speljane na slovenski in avstrijski strani reke Mure, simbolno pa predstavlja simbiozo dveh narodov Evropske unije.
Ena izmed zgodb iz preteklosti je tudi zgodba o enajstmlinskem kanalu na Muri. Nekaj starih mlinov še stoji, a njihovo stanje je zelo slabo. To pa je še ena zgodba reke Mure, ki bi jo morali nadaljevati.
Foto: Franja Pižmoht
Deblo očeta panonskih hrastov pod s slamo kritim nadstreškom navdušuje obiskovalce
|
|
Foto: Franja Pižmoht
Kolesarsko-pohodniški most čez reko Muro povezuje številne kolesarske poti. |
|
Franja Pižmoht