Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Glavna pobudnica projekta je Mirjam Trampuž iz Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne iz Divače
Foto: (Matjaž Ledinek)
Komunska štirna sredi vasi Dane
|
Domačini Divače so zadnji teden septembra na svečanosti v osnovni šoli uradno odprli Vodno učno pot Divaški prag. Predstavitve so se udeležili učenci in mentorice Mreže šol Parka Škocjanskih jam, iz osnovnih šol A. Žnidaršiča, D. Ketteja iz Ilirske Bistrice, Podgora iz Kuteževega, Divače in tudi iz osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč, poleg tega pa so prišli še številni gostje, kot so župan občine Divača Matija Potokar, direktor Parka Škocjanskih jam Albin Debevec s sodelavci, ravnateljica OŠ Divača Damijana Gustinčič, direktor Geološkega zavoda Slovenije in podpredsednik nacionalnega odbora za mednarodno leto planeta Zemlja dr. Marko Komac, predstavnica Heliosa Andreja Ruš in predstavnica Ministrstva za okolje in prostor dr. Irena Rejec Brancelj.
Glavna pobudnica projekta je Mirjam Trampuž iz Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki pravi, da je Vodna učna pot Divaški prag pobuda za ohranjanje vedenja o lokalni hidrologiji in oskrbi z vodo: "Obenem je priložnost za aktivno ohranjanje vodnih habitatov, ki združujejo naravno in kulturno dediščino biosfernega območja Kras, ki se odlikuje s slovensko ponikalnico Reko, manjšimi potoki, studenci, vodnjaki in kali. S smotrno rabo vode iz teh virov si je človek zagotovil svoje bivanje in delovanje ter omogočil trgovanje z ledom in železniški promet. Projekt sem dve leti sama vodila sama, ob pomoči strokovnih delavcev Parka Škocjanske jame sem ideje realizirala tudi v praksi, brez njih tega ne bi zmogla."
S kolesom ali peš
"Vodna učna pot Divaški prag poteka med Divačo in Paredom v dolžini 6,5 kilometra, na njej je osem točk in jo je z malo truda možno prepešačiti ali prevoziti s kolesom. Na ogled nam ponuja številne vire pitne vode. K temu Trampuževa dodaja: "Z vodo, največjim naravnim bogastvom, ravnamo skrajno malomarno, neodgovorno in negospodarno. Sami jih zastrupljamo, nekatere iz nevednosti, druge pa iz brezbrižnosti. Pri tem ne razmišljamo o dolgoročnih posledicah svojega nepremišljenega ravnanja. Te posledice so lahko pomor življenja v vodotokih ter kratkotrajno ali daljše onesnaženje vodnih virov. Zaradi izredne občutljivosti kraških vodnih sistemov ima nepremišljeni človeški poseg lahko precejšnje posledice. Tako lahko ostanejo prebivalci z oskrbovanega območja dalj časa brez pitne vode ali pa postane vodni vir neuporaben za več generacij. Vse te posledice imajo dolgoročne učinke na naravo, biotsko raznovrstnost in prebivalstvo. Če želimo ohraniti kakovostno pitno vodo in zdravo naravo tudi prihodnjim rodovom, so nujno potrebni prednostni ukrepi. Pri izvajanju teh ukrepov je treba seznaniti prebivalce o pomembnosti trajnostnega upravljanja z vodnimi viri na krasu. Zato je izobraževanje različnih ciljnih skupin, še posebej najmlajših v vrtcih in šolah, izjemno pomembno in nujno. In ravno tematika voda, ki jo razumemo kot družbeni in naravni pojav, ima v osnovnošolskih učnih načrtih zelo velike možnosti interdisciplinarnega povezovanja, po drugi strani pa je to tematika, s katero se učenci srečujejo vsakodnevno tako v šoli kot zunaj nje, na raznolike načine."
Kako je pot sploh nastala?
"Da bi ohranili obstoječe zadostne količine in zadovoljivo kakovost kraških podtalnic, izvirov in studencev za prihodnje generacije, smo se z učenci raziskovalnega krožka 6. razreda in z občino Divača skupaj odločili začeti projekt oživljanja krajevnih vodnjakov v Sloveniji. Prijavili smo se na Heliosov razpis in bili med štirimi zmagovalci za leto 2006. Nagrade sklada so pomemben prispevek k vseslovenski akciji sklada, za ohranjanje čistih slovenskih voda. Terenske raziskave, preučevanje vodnih virov v domačem okolju in načinov njihove rabe, ki so bile že opravljene, so nas spodbudile za globlje razumevanje pomena in odgovornosti ohranjanja vodnega bogastva za prihodnje generacije. Vodna učna pot je pobuda in izjemna priložnost za kakovosten razvoj pokrajine. Temelji na upoštevanju naravnih procesov in povezuje lokalno skupnost, civilno družbo, gospodarstvo v partnerstvo, katerega namen je celovito in trajnostno upravljanje z vodnimi viri."
In ime? "Ime poti Divaški prag smo si sposodili od domačina Jožka Žiberne, ki je avtor istoimenske knjige, saj pot poteka po območju, ki ga je avtor podrobneje opisal v svoji knjigi. Namen poti je dolgoročno razširiti osnovni nivo z vodo povezanih znanj med splošno javnostjo s pomočjo izobraževanja otrok, hkrati pa povečati znanje z vodo povezanih okoljskih problemih v lokalni skupnosti, kjer živijo otroci. Tako otroci s svojimi spoznanji seznanijo širšo skupnost s pomočjo lokalnih medijev, razstav ali s pismi pristojnim lokalnim oblastem. Hkrati pa pot vzpodbuja terensko delo - direktno izkušnjo, spoznavanje naravne in kulturne dediščine z vsemi čutili in pripomore k sodelovanju različnih interesnih skupin znotraj posamezne šole. Dolgoročni cilji vodne učne poti so predvsem spoznavanje povezanosti in soodvisnosti hidroloških značilnosti vodnih virov na divaškem Krasu, ohraniti visoko biotsko raznovrstnost posameznega mokrišča in funkcijo le-tega, spoznati in ovrednotiti pomen naravnih vrednot svojega kraja, vključevanje posameznika v aktivno skrb za ohranjanje vodnih virov, da bodo obstajala kot naravna in kulturna dediščina, ozaveščanje in izobraževanje javnosti o pomenu in vlogi naravnih vodnih virov v vsakdanjem življenju."
Za odrasle in otroke
Trampuževa pravi, da je pot prilagojena različnim starostnim skupinam, kolesarjem, pohodnikom, domačinom in turistom. Obiskovalci bodo pod mentorstvom učiteljev ali lokalnega vodnika izpolnjevali učne liste, kajti vodna učna pot je zasnovana tudi kot učilnica na prostem (terensko delo z aktivnimi nalogami na vseh osmih točkah). Spodbuja izkušenjsko učenje, pri katerem učenci spoznavajo naravne znamenitosti vodnih virov, odgovorno ravnanje z njimi in kulturno-zgodovinsko dediščino območja.
Izhodišče je pred šolo v Divači, do vodnega zbiralnika za potrebe železnice nekoč, po cesti mimo Škrateljnove hiše, do razgledišča med udornicama Velika in Mala dolina v Parku Škocjanske jame, do vaškega kala v Matavunu, naprej po makadamski poti do kala pri Vrabcih pred vasjo Dane, do vaškega jedra s prenovljenim vodnjakom in vodnimi zbiralniki pod starimi Danami, nadalje po cesti do kala v Lasatkah pri Paredu, mimo ledenice pri Kačičah in do struge nekdanjega Kranjskega potoka v Kačičah, kjer zadnja 8. točka vodne učne poti.
Prvi med izbranimi
Osnovna šola Divača se je leta 2006 skupaj z Občino Divača prijavila na razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Občina je na razpis prijavila obnovo Komunske štirne v Danah pri Divači, učenci raziskovalnega krožka iz podružnične šole Vreme pa so skupaj z mentorico Mirjam Trampuž pripravili zasnovo vodne učne poti Divaški prag. Oboji so na razpisu uspeli. Občina Divača je leta 2006 s pomočjo Heliosa obnovila vodnjak, učenci pa so lani prejeli denarno nagrado 1043 evrov. Nagrade, ki jih že štiri leta zapored razpisuje Heliosov sklad za najboljše zasnove vodnih učnih poti, so pomemben prispevek k učinkoviti vseslovenski akciji obnove slovenskih krajevnih vodnjakov. Do sedaj je bilo obnovljeno že 51 vodnjakov v 47 občinah po vsej Sloveniji v raznih pojavnih oblikah vodnih virov. Nagrade pa je prejelo 16 osnovnih šol iz krajev Cankova, Negova, Žalec, Preserje, Bistrici ob Sotli, Col, Škocjan, Prosenjakovci, Črnomelj, Metlika, Ptuj, Fokovci, Brezno, Radenci in Most na Soči.
Vuhred vabi
V nedeljo, 5. oktobra, bodo ob 600. obletnici prve omembe kraja Vuhred v občini Radlje ob Dravi odprli prenovljeni vaški koriti in novo vodno učno pot. Na otvoritev, ki bo ob 13.30 pri izlivu potoka Vuhreščica v Dravo, vabita Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi, in Metka Erjavec, predsednica krajevne skupnosti Vuhred. Ob 15. uri pa bo pri Trunkovem koritu kulturna prireditev v čast dobre pitne vode.
Foto: (Borut Peric)
Kal v Lasatkah pri vasi Pared |
|
Urška Šprogar