Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nazaj v planinski raj

  26.09.2008

 

ponedeljek, 29. september 2008, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 1949

Gorenjski glas, Deželne novice - Ivanka Korošec: Naj bo tole povabilo, da vzamete pot pod noge in storite kaj za svoje telo in dušo.

Avto pustimo na parkirišču v Završnici in se napotimo po cesti proti Valvasorjevemu domu. Na levo čez potok sicer vodi krajša pot, a hočemo obiskati znamenito, a vendar malo znano Turško jamo. Stezica do nje se odcepi na enem od okljukov ceste in vodi okrog grebena strmo navzgor. Treba jo je videti na začetku pohoda, saj nam ponavadi ob vračanju v dolino zmanjkuje tako časa kot volje. Po ljudskem izročilu so se v jamo zatekali in v njej iskali pribežališča ljudje pred turškimi vpadi. Za natančnejšo raziskavo jame je vsekakor potrebna svetilka.

Na južnem pobočju Belščice nas prijazno pozdravi Valvasorjev dom (1181 metrov n. v.). Upravlja ga Planinsko društvo Radovljica, ki ga je v zadnjih letih lepo obnovilo in ga tudi zgledno vzdržuje. Marko in Marta, priljubljena oskrbnika s Studenčic, sta se letos od Valvasorja poslovila in od 1. julija je nov oskrbnik. Marko Vukaševič, 26-letni Blejec, po poklicu ekonomist, je bil zadnja leta zaposlen kot planinski vodnik pri turistični agenciji, "Vodil sem planince in turiste v hribe in velikokrat sem že premišljeval o možnosti, da bi bil oskrbnik; občasno pa sem že pomagal v planinskih kočah." Pomaga mu njegovo dekle, 23-letna biologinja Tereza s Češkega. "Prihajajo planinci iz vse Slovenije, prespijo eno noč in naslednji dan nadaljujejo ture. To so dobri gostje, ne prinesejo vsega s seboj. Za domačine pa je Valvasorjev dom le odskočna deska za Stol in okoliške planine." Kuhata oba. Na jedilniku so standardna planinska jedila, kot so zelje, klobase, jota, celo krapov in jabolčnega zavitka se lotita. Kako to, ko vendar nista kuharja? "Človek se lahko vsega nauči, če se le hoče," se smeji Marko. "Imam pa tudi teto, ki je slaščičarka in mi je zaupala nekaj kuharskih skrivnosti." Če že ne nameravate na Stol, lahko obiŠčete okoliške planine. Mimo karavle se v dvajsetih minutah povzpnete do Potoške planine (1.260 m). Na njej je izvir čiste vode, ob potočku je postavljen celo mlinček, pastirski stan je okrašen z rožami, krave se mirno pasejo, razgled v dolino je Čudovit, skratka prava pastirska idila. Alojz Prime - Slavc s Poljšice pri Podnartu, ki občasno tu zamenjuje taščo, je povedal: "Trenutno imamo 29 krav sedmih lastnikov iz Potokov. Obiskovalcev ni veliko, saj je planina le malo znana. Nudimo žgance in kislo mleko, tudi skuto je včasih mogoče dobiti. Za naročene družbe skuhamo tudi enolončnice." V bližini, pol ure hoda pod planino, je arheološko najdišče Ajdna (1.046 metrov). Na lokaciji te pozno antične naselbine so do danes odkrili več stavbnih objektov, številne grobove in zanimiv sakralni objekt. S skalnega pomola je čudovit razgled. Verjetno je po vsem tem dovolj samo še spust v dolino, za tiste, ki jim žilica Še ne da miru, pa je možen še skok na Smolnik, strm osamelec pod Valvasorjevim domom. Na njem je klopca za meditiranje in uživanje v razgledu.

Ivanka Korošec
 

eXTReMe Tracker