Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Dvestota obletnica izmere Triglava

Vecer.si 25.09.2008

 

sobota, 27. september 2008, ob 05:28, Bruno Fras, ogledov: 1254

Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Valentin Stanič se je povzpel na vrh Triglava in prvi izmeril njegovo višino

Člani planinskega društva iz Kanala, ki nosi ime po njihovem rojaku Valentinu Staniču, so v soboto popoldan, pred Domom Valentina Staniča, pod Rjavino v Julijcih, postavili spominsko ploščo. Slovesnost se je nadaljevala v nedeljo, ko so se nekateri člani udeležili spominskega vzpona na Triglav.

Letos mineva 200 let, kar se je duhovnik in oče alpinizma Valentin Stanič povzpel na vrh Triglava in prvi izmeril njegovo višino. Kljub omahovanju vodnika, dežju in snežnemu viharju je vrh osvojil 21. septembra 1808, mu s pomočjo barometra določil višino in ga tudi podrobno opisal.

Za tiste čase nevarnega podviga se Stanič v svojih zapiskih spominja takole: "Splezal sem bil na veliko salzburških gora, bil sem na Visokem Staufnu od raznih strani, na Visokem Grossglocknerju, na zadnjem, še dotlej nikdar doseženem najvišjem vrhu Watzmanna, na Velikem Kleku, ki sem ga bil izmeril, a tukaj sem si moral, česar nikjer drugod, z obema rokama zakrivati oči, da nisem videl prepadov na obeh straneh."

Sicer je spominski pohod v čast Valentinu Staniču, duhovniku, prosvetitelju, humanistu in predhodniku alpinizma v Evropi, vsako leto že tradicionalno spomladi. Odhod je s Srebrničevega trga v Solkanu blizu Gorice, središča nekdanje Goriške dežele, po grebenu Sabotina do Vrhovelj v Brdih in čez Korado po Kanalskem Kolovratu do Kanala ob Soči. Pohod tako povezuje Gorico, kjer je Stanič deloval osemindvajset let, s Kanalom, ki je nedaleč od Bodreža, njegove rojstne vasi, pa tudi bližnjih Banjšic in Ročinja, kjer je služboval pred premestitvijo v Gorico.

Valentin Stanič je kot duhovnik učil otroke brati in pisati, bil je pevovodja in kmetovalec, tesar in kovač. V Ročinju je zgradil šolsko poslopje, v Kanalu zasilni most čez Sočo in pisal vladi ter cesarju za izgradnjo kamnitega. Tako je v hudih časih lakote priskrbel ljudem delo in zaslužek. Pisal in prevajal je pesmi in nekatere sam natisnil z lastno tiskarsko napravo. Med prvimi v Avstriji je cepil proti črnim kozam.

Po prejemu letnega poročila Münchenskega društva proti mučenju živali za leto 1843 se je včlanil in 1846 leta ustanovil prvo tovrstno društvo v Avstro-Ogrski. Društvo je imelo več kot tisoč članov, nekaj celo na Štajerskem, v Dalmaciji in v Italiji. Kot višji šolski nadzornik je poskrbel, da smo dobili nove šole, da je število otrok, ki so obiskovali šolo, odločno poraslo. Leta 1844 je z ustanovami, katerim je namenil precejšen del svojega premoženja, omogočil šolanje bratovim potomcem in revnejšim šolarjem Kanala, v Gorici je ustanovil dom za gluhoneme. Prav pri delu v tem zavodu se je v starosti triinsedemdeset let poškodoval in nekaj dni kasneje umrl.

Urška Šprogar

eXTReMe Tracker