Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Maja Belimezov 5148 0

Stolp ima 110 let

Jakob Aljaž je s stolpom na Triglavu želel ohraniti »slovensko lice slovenskim goram«

Stolp ima 110 let

Jakob Aljaž je s stolpom na Triglavu želel ohraniti »slovensko lice slovenskim goram« – Stolp je zgolj na bohinjski parceli


Mojstrana – Dovški župnik Jakob Aljaž je potem, ko je od dovške občine za pet tedanjih goldinarjev kupil svet na vrhu Triglava, dal leta 1895 postaviti stolp, edinstven v svetu gorništva in poznan daleč prek slovenskih meja. Podaril ga je Slovenskemu planinskemu društvu, predhodniku Planinske zveze Slovenije, z željo, da bi »ohranil slovensko lice slovenskim goram«.

Zamisel o stolpu se je Aljažu porodila ob njegovem prvem obisku Triglava leta 1887. Takrat je na njem stala stara, lesena triangulacijska piramida. Ko je propadla, so hoteli nemški planinci prehiteti slovenske in postaviti novo. Načrt za stolp je naredil sam, izdelal pa ga je kipar Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani. Celotno akcijo je vodil Janez Klinar-Požganc, stalni sodelavec pri izvedbi Aljaževih načrtov. Dele stolpa so znosili na vrh Triglava Aljaževi farani in 7. avgusta 1895 sta ga Belec in njegov pomočnik postavila ter učvrstila v petih urah. Stolp z 1,25 metra premera, visok pa 1,90 metra, je imel štiri okenca; prvotno v njem so bili trije štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in triglavska panorama slikarja Pernharta.

Nemški planinci so Aljaža tožili zaradi samovoljnega posega v naravo, toda brez uspeha. Župnik je bil na pravdo dobro pripravljen in jo je z verodostojnimi pričami tudi dobil. Leta 1908 je Anton Knafelc, oče slovenske planinske markacije (rdečega kroga z belo piko v sredi), ob svojem petindvajsetem vzponu na Triglav s seboj prinesel belo barvo in z njo pobarval stolp. V naslednjih letih so stolp barvali s slovenskimi in italijanskimi narodnimi barvami. Knafelc je to »vojno« končal tako, da ga je spet prebarval srebrno-sivo-črno. Po drugi svetovni vojni so ga prebarvali rdeče in mu dodali rdečo zvezdo, ko pa so snemali nadaljevanko o Juliusu Kugyju, so ga spet prebarvali v prvotne barve.

Leta 1999 je bil Aljažev stolp z vrhom z vladnim odlokom razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in nato z zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lasti podržavljen. Prevladovalo je prepričanje, da stoji na stičišču zemljiških parcel, ki spadajo v občine Kranjska Gora, Bohinj in Bovec. S posnetki in z izmerami pa se je izkazalo, da je Aljažev stolp le na bohinjski parceli. Stolp je pod varstvenim režimom Triglavskega narodnega parka, zanj pa pod okriljem Planinske zveze Slovenije skrbi Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Tomaž Branc
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Za premalo izurjene, a željne teže dostopnega
Naslednja objava Ambulanta v baznem taboru
  • Število objav: 46065

Novosti