Igor Zlodej: Že spomladi sem se odločil, da grem jeseni pogledat, kje so hodili mladi Belgijci.
Odpravim se po poti 653 in po slabih 15 minutah pridem na križišče, kjer se v desno odcepi pot 654 za Cima Mogenza Picolla (Bohinca), levo gre za Cima del Lago (Jerebica). Odločim se za pot 654, čeprav vem, da po njej Belgijci niso nikoli hodili.
Sprva grem po kolovozu, ki se kasneje spremeni v stezico, le-ta pa se kmalu v pravo pravcato mulatjero med mešanim gozdom, ki se z višino vse bolj redči. Končno hodim samo še med redkimi macesni.
Pot me pripelje med ostanke raznih vojaških utrdb na škrbino oz. sedlo, ki je prostrani svet škrapelj, rušja, jam, žlebov in kavern ter obzidij. Tukaj se za nekaj časa ustavim, potem pa se podam v prečenje tega raznolikega sveta. Hodim po nekdanjih veznih poteh med kavernami, ki pa so že precej zaraščene, orientiram se po možicih in redkih obledelih pikah, ki so mi v pomoč, neki prehod mi nakaže celo gams. Čez kake pol ure pridem na škrbino, ki so jo prečili Belgijci; stoodstotno tega seveda ne morem trditi, ampak ker je to edini možen prehod tod, bo verjetno že držalo.
Za nekaj sto metrov se napotim proti jugu in moja domneva je potrjena, saj so v tisti smeri daleč spodaj sicer tudi Korita, nad katerimi so Belgijci obtičali kot v mišnici. Potem se vrnem in grem proti severu oz. proti Jezerski dolini. Grapa se kar strmo prevesi navzdol, vendar gre brez težav (ko je zasnežena, je težav verjetno manj). Tako sestopam in iščem prehode, vmes je namreč nekaj manjših skokov, kar hitro napredujem. Nižje naletim na stezico, označeno z zelo obledelimi pikami, ki vodijo v desno, od kje prihajajo navzgor, mi ne uspe ugotoviti, sestopam po svoji smeri in kmalu naletim na nekaj kavern, od tam pa grem po stezici v levo in spet pridem na pot 654, po kateri se vrnem v dolino.
Glede na vzpon, ki so ga opravili Belgijci, bi jim bilo treba čestitati, res da so za vzpon potrebovali okoli šest ur, jaz sem bil gor in dol s prečenjem vred v štirih, ampak vseeno.
Sicer pa je pot lepa in višje še posebej zanimiva. Na Škrbini lahko nadaljujejmo do bivaka Mondonuti Savoia oz. Sella Robon in se vrnemo proti Neveji, seveda pa je potrebno predhodno organizirati prevoz. Na drugo stran so čudoviti pogledi na južna pobočja Visoke police, Lepe glave, Visoke bele špice, Krniške špice in pa seveda tudi proti Mangrtu, ves čas pa je globoko spodaj Rabeljsko jezero.
Besedilo in fotografije: Igor Zlodej