Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V hribe najhitreje s štirimi leti

sreda, 27. julij 2005, ob 10:33, Maja Belimezov, ogledov: 3273

Izleti z otroki morajo biti prilagojeni njihovemu doživljanju – Počasi navkreber in z veliko postanki

Prvi koraki v hribovja in gore

V hribe najhitreje s štirimi leti

Izleti z otroki morajo biti prilagojeni njihovemu doživljanju – Počasi navkreber in z veliko postanki


Otroci lahko gredo v hribe takoj, ko so dovolj motorično razviti, torej ko lahko normalno hodijo, meni Tomaž Mikeln, vodnik v taborih za otroke in predsednik Planinskega društva Piran. A je opozoril, da mora biti pot skrbno načrtovana in prilagojena tako njihovim zmožnostim kot željam. Najmlajši namreč naravo doživljajo povsem drugače – malo jim je mar za rekreacijo ali lep razgled, pritegne pa jih dogajanje. Odrasli morajo biti z njimi potrpežljivi in počasi hoditi, si večkrat spočiti in se neprestano pogovarjati, hkrati pa jim na nevarnih območjih dati vedeti, da morajo biti pozorni in previdni.

Na izlet v planine z otroki se morajo starši temeljito pripraviti ter premisliti, katera pot bi bila najprimernejša, na katerih mestih je morebiti nevarna, približno predvideti, kaj se bo dogajalo, kje bodo lahko postali in si spočili, kakšno bo približno vreme in kakšno obleko bodo potrebovali, kaj bodo jedli in pili, ter nenazadnje presoditi, kako so otroci razpoloženi, je našteval Tomaž Mikeln. Pohod namreč ne sme biti mučen, saj se jim lahko hribi zamerijo, takšna vzgoja pa je nasprotna planinski: »Želimo si, da bi vzljubili hribe za vse življenje.« Ravno zaradi tega se morajo z njimi neprestano pogovarjati, jih opozarjati na okolje, zlasti na živali in rastline, ki jih lahko vidijo med potjo. »Hoja sama za otroke ni vrednota, ampak iščejo druge vsebine.«

Pred načrtovanjem izleta v hribe se morajo starši zavedati, da gredo oni z otroki v hribe, in ne obratno, je poudaril sogovornik. Nemalokrat se zgodi, da jih dobesedno vlečejo s sabo, nekateri celo po nevarnih poteh. »To počnejo zaradi sebe in ne zaradi otrok.« Po drugi strani pa nekateri premalo pričakujejo od otrok. V planinskih skupinah, ki jih vodi Mikeln, se z desetletniki odpravijo na dvodnevne ture. Hodijo po več ur, s popolno opremo za spanje na prostem in s hrano za dva dni. »Res je naporno, včasih se jim ne ljubi, a kljub temu prihajajo na izlete in se udeležujejo taborov.«

V hribe lahko začnejo hoditi štiriletni otroci, vendar mora biti pot prilagojena njihovim motoričnim sposobnostim. Strmina je za malčke precej naporna, zato morajo hoditi počasi in večkrat postati, zaradi česar traja veliko dlje. Tudi jesti in piti morajo večkrat kot odrasli, vendar v manjših količinah. Vsaj del prtljage (kakšno jabolko, čokolado, majico in anorak, dnevnik mladega planinca ...) lahko nesejo sami v nahrbtniku, preostalo pa naj nosijo starši, zlasti če je pot strma in naporna.

Čeprav morajo biti izleti v hribe za otroke predvsem zabavni, jih je treba vzgajati tako, da so pozorni na morebitne nevarnosti. Otroci namreč ne vedo, kdaj in kako je treba paziti. »Ponavadi jih je premalo strah. Že po naravi so optimistični, zato morajo odrasli še bolj paziti in jim biti za zgled.« Vsekakor morajo poskrbeti tudi za ustrezno varovanje in opremo. Oboje je pravzaprav enako kot pri odraslih: primerna obutev in obleka ter čelada in plezalni pas na zavarovanih plezalnih poteh, le da je priporočljivo, da otroka varujejo še z vrvico, ki mu jo zavežejo okrog pasu in navežejo nase. »Samovarovanje je pri nas na splošno podcenjeno. Tako je pogosto tudi, kadar starši vodijo otroke v hribe,« je prepričan Mikeln, zato svetuje, da se obrnejo na bližnja planinska društva in se pozanimajo, kako varovati sebe in malčke.

Simona Bandur

Komentiraj (1):

Primož Auersperger, sreda, 27. julij 2005, ob 17:10

Mejo za hojo v hribe je težko postaviti v letih in so to le zelo splošne ugotovitve.

Kar se tiče poti, otroci raje plezajo kot hodijo, seveda ob ustreznem varovanju.

Samovarovanje otrok okrog 4, petih let je po mojem prepričanju popoln nesmisel, pride pa v poštev samo za starejše otroke. Edino smiselno varovanje za malčke je opisano v članku z vrvjo na telo odraslega in hoja ob vedno rahlo napeti vrvi.

Nahrbtnik za malčke po mojem ne pride še v poštev, tudi če je notri le kilogram.

eXTReMe Tracker