Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Črpalna hidroelektrarna v Sloveniji

sobota, 30. julij 2005, ob 05:05, Špela Petač, ogledov: 2789

Kot marsikje v alpskem svetu se tudi v Sloveniji prepirajo zaradi črpalnih hidroelektrarn...

po objavi na straneh Alpmedia.net

Črpalna hidroelektrarna v Sloveniji


Kot marsikje v alpskem svetu se tudi v Sloveniji prepirajo zaradi črpalnih hidroelektrarn. Na planoti pod Kanalskim vrhom na zahodu države so septembra 2004 začeli graditi nov hidroenergetski objekt z inštalirano močjo 178 MW.

V naravni kraški kotanji tako že nastaja akumulacijski bazen globine 20 metrov, širine 100 metrov in dolžine 500 metrov, ki bo zadrževal milijon kubičnih metrov vode. Stroški gradnje so ocenjeni na 82,6 milijonov evrov. Gradnja črpalne hidroelektrarne je pravzaprav nadomestilo za sporno vetrno elektrarno, ki jo je hotelo isto podjetje postaviti na Volovji rebri, tj. na območju načrtovanega Regijskega parka Snežnik, ki je hkrati tudi potencialno območje evropskega ekološkega omrežja NATURA 2000, vendar je projekt izzval veliko nasprotovanje naravovarstvenih združenj.

Zagovorniki gradnje zatrjujejo, da črpalne hidroelektrarne pripomorejo k zanesljivi oskrbi z električno energijo, ki jo tovrstne elektrarne lahko hitro zagotavljajo v konicah proizvodnje. Poleg tega naj bi bila proizvodnja CO2 nevtralna. Kritiki temu oporekajo s trditvijo, da bo črpalna hidroelektrarna porabila več električne energije, kot jo bo sploh proizvedla: prečrpavanje vode v zgornji akumulacijski bazen bo zahtevalo 25 % več energije, kot je bo z odvajanjem enake količine vode spet proizvedeno. Tudi argument o CO2-nevtralnosti ni najbolj trden, saj se pri tem pogosto uporablja električna energija, ki jo proizvajajo v evropskih termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah in s tem praktično "operejo".

Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju varstva narave in urejanja krajine: prvi odstavek 9. člena
Pogodbenice bodo zagotovile pogoje za presojo neposrednih in posrednih učinkov zasebnih in javnih ukrepov
in projektov, ki lahko bistveno ali trajno vplivajo na naravo in krajino in s tem na naravno ravnotežje. […] Pri tem je treba posebej zagotoviti, da ne pride do škodljivih vplivov, ki se jim da izogniti.

Komentiraj (2):

system, nedelja, 31. julij 2005, ob 22:30

V članku je kar nekaj neresnic. Iz vsebine je razvidno, da ga je pisal človek, ki o problematiki nima pojma ali pa ga je nabisal brez, da bi informacije prej preveril.

Tomaž Ogrin, sreda, 3. avgust 2005, ob 00:41

Komentar Robija k članku iz www.alpmedia.net (info stran CIPRE – www.cipra.si ali www.cipra.org) je opozoril na “kar nekaj neresnic”. Žal niso navedene. Ena od njih žal je (prav lahko bi bilo res), da črpalna hidroelektrarna Avče pomeni nadomestilo za gigantske vetrnice na Volovji rebri v načrtovanem snežniškem parku. Druga pa, da je investitor obeh isto podjetje. Kar tudi ne drži. Elektrarna Avče nad Sočo in nad krajema Avče in Kanal je v programu Soških elektrarn Nova Gorica, d.o.o., podjetja za proizvodnjo (!) elektrike (www.seng.si) , z vetrnicami pa trmoglavi Elektro Primorska (EP), d.d., javno podjetje za distribucijo (!) (in ne proizvodnjo!) električne energije (www.elektro-primorska.si). Po energetskem zakonu distributorji ne smejo graditi elektrarn, ker bi s tem netransparentno pretakali denar od razposlane elektrike (ena cenovna politika, omrežnine) k elektrarnam (druga cenovna politika).
Vendar si obe firmi nista daleč narazen. Še več, večinska lastnica obeh je država Slovenija. Soške so v HSE (Holdingu slovenskih elektrarn, ki ima v njih 79,5% delež), HSE pa je 100% državen, v EP pa ima država Slovenija 79,5% delež.

Zato je edino prav, da EP (država!) opusti projekt vetrnih elektrarn na Volovji rebri in omogoči, da tisti prostor zaživi v korist prebivalcem skozi prvotni namen (bistveno več delavnih mest in to kvalitetnih), to je Regijski park Snežnik. To bi pomenilo tudi spoštovanje več naravovarstvenih evropskih konvencij (dogovorov), ki so podlaga javnemu interesu, katerih podpisnica je ista država in na kar s primerom članek tudi opozarja.
Namesto tako rizičnih elektrarn, kot so v naših razmerah vetrne elektrarne, z nekvalitetno elektriko (piha-ne piha, preveč ali premalo piha: glej tehnične karakteristike vetrnic, npr. www.vestas.com) ob hkratnem uničevanju kvalitetnega prostora, naj država raje poskrbi za zmanjšanje porabe elektrike in se pridruži evropski kampanji – (minus) 30% na tem področju.

eXTReMe Tracker