Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nekaj razlag

četrtek, 25. september 2008, ob 05:30, Franci Savenc, ogledov: 3326

Pavle Šegula: ... za planinsko in vsakdanjo rabo: Ozeblina - Omrzlina

V številnih prispevkih, ki nas seznanjajo z nesrečami v gorah, ali kjerkoli v obdobju z negativnimi temperaturami, beremo pogosto vesti o »ozeblinah oz. ozeblih posameznikih«. Razgledan bralec lahko pri tem že iz okoliščin v katerih se je zgodil neljubi dogodek sklepa, da gre za »omrzline« oziroma »zmrzline«.

Očitno gre za površne opise in nepoznavanje razlag posameznih pojmov, kar ima v določenih pogojih lahko tudi hujše posledice za prizadetega. Poglejmo torej ustrezni definiciji (Planinski terminološki slovar ZRC-SAZU – PTS-ZRC), Ljubljana 2002), da bi ob kritičnem dogodku ravnali pravilno :

1. Ozeblina je lažja površinska poškodba telesnega tkiva, ki nastane zaradi daljše izpostav-ljnosti temperaturi med 0 in 15,5 °C in se kaže z pordečitvijo, blago oteklino, srbenjem in toplo kožo.

V priročniku, »PODHLADITEV, OMRZLINE in druge poškodbe ZARADI MRAZA – POZM« (Planinska založba, 1990) beremo: »Ozebline so pojav, ki nastane na koži pri nizkih temperaturah, vendar niso posledica zmrznenja. Pojav je neprijeten, vendar povzroča le malo ali nič škode. Motnja nastane zaradi ponovnega izpostavljanja gole kože v vlažnem, vetrovnem vremenu pri temperaturi med 15,5 °C in 0 °C. Običajno se pojavijo na rokah, licih ali kolenih tistih ljudi, ki za tako vreme niso primerno oblečeni. Za akutne ozebline je značilna rdeča, topla, občutljiva, otekla in srbeča (pruriginozna) koža. V stanju, ki je blizu kronični obolelosti je koža rdeča in hrapava, mrzla na dotik. Značilni sta izsušenost in pokanje kože (ozeblina: a-Chilblains, n-Frostbeule, f-engelure, i-gelone).
Bolezen zdravimo tako, da na kožo nanašamo blago, vlažilno mazilo. Prizadeti mora nositi toplo zaščitno obleko, ki preprečuje ponovitev obolenja ali poslabšanje stanja.«

Iz navedenega sledi, da veliko piscev ne ve, o čem piše in s svojim pisanjem o »ozeblinah« zavaja bralca, ko gre v resnici za omrzline, ki jih PTS-ZRC opredeljuje takole:
2. Omrzlina, zmrzlina je hujša poškodba kože, tkiva zaradi daljšega delovanja mraza pri temperaturi 0 °C in manj (zmrzlina, omrzlina : a-frostbite, n-Erfrierung, f-gelure, i-congelamento).
V strokovnih krogih se bolj uporablja beseda zmrzlina. Uporabni sta obe in sam govorim o ozeblini tedaj, ko gre za poškodbo majhnega dela kože, tkiva (npr. členek, delček prsta ipd), o zmrzlini pa takrat, ko zmrzne večji del organa – prst, dlan, nos, uhelj, stopalo ipd.
Strokovnjaki ločijo dva načina nastanka omrzline, zmrzline.

a) Po priročniku POZM je »najbolj očitno dejansko zmrznjenje tkiv. Ledeni kristali nastajajo med celicami in rastejo s pomočjo vode, ki jo dobivajo iz celic. Vendar se celice zaradi ledenih kristalov le delno poškodujejo. Poškodbe povzroča izguba vode z ozmotskim in kemičnim neravnovesjem, ko voda izhaja iz celice; vendar je le malo poškodb trajnih ... Nastanek ledenih kristalov v celicah bi bil mnogo bolj uničevalen, če bi zmrzovanje potekalo precej hitreje, kot je to pri običajnih zmrznjenjih.

b) Drugi način poškodbe tkiva zaradi zmrznjenja je mnogo bolj pomemben. »Gre za omejitev dotoka krvi v tkiva. Mraz poškoduje endotelialne celice na steni kapilar in žilic v omrznjenih tkivih, da prepuščajo krvni serum (tekoča sestavina krvi) v tkivo. Zaradi izgube se-ruma se količina krvi zmanjša do te mere, da se zmanjša tudi njen pretok. Krvne celice ne morejo več lebdeti v majhni količini počasi tekočega seruma, usedajo oziroma »zgoščajo« se v žilah. Tu in tam se zgoščena kri strdi in tako še dodatno omeji krvni obtok, kroženje krvi se povsem ustavi ... Prekinitev krvnega obtoka zaradi zgoščanja in strjevanja krvi je pri nepopravljivi poškodbi tkiva še bolj usodno kot sama podhladitev. Spremembe, ki nastanejo v močno omrzlih tkivih so enakovredne škodi, ki bi jo povzročila poškodba ali bolezen, npr. poapnenje žil v udih … Pretakanje krvi v omrzle okončine je ponavadi hudo ovirano, še preden nastanejo omrzline. To je posledica močne zožitve krvnih žil, kar naj bi pomagalo, da se ohrani telesna toplota. Sama zožitev je v resnici lahko tako močna, da obtok v prstih rok in nog skoraj povsem zamre. Tako mraz na neki način poskuša zavarovati tkiva pred posledicami zmanjšanega dotoka krvi, saj se v celicah zelo zmanjša presnova …

… Zgodnji znak omrzlin so bolečine v prizadetem tkivu. Če tkivo na tej stopnji obolelosti ogrejemo, se izognemo trajnim posledicam. Ko pa tkivo zmrzne, postane povsem neobčutljivo, bolečina izgine.
Zato bi za edini znak omrznjenosti lahko vzeli popolno pomanjkanje občutka v omrzli okončini oziroma tkivu. Tega občutka pa prizadeti morda ne zaznava, če je zavzet s kakim delom, na primer s plezanjem, ki zahteva vso njegovo pozornost. Zaveda se le tega, da so bolečine prešle in si morda celo domišlja, da so se razmere izboljšale. To se še prav posebno lahko primeri, če mu zaradi velike višine primanjkuje kisika ali če je podhlajen in ne pov-sem razsodnih misli.

Vendar pa so znaki, s katerimi se javljajo omrzline, zelo različni. Nekateri nikoli ne čuti-jo bolečin; pri drugih te nikoli ne preminejo. Za zgodnje prepoznavanje sta pomembna pravilna presoja in to, da se zavedamo razmer, v kakršnih nastajajo omrzline.
Zmrznjena tkiva so ponavadi bleda, saj se žilice skrčijo, količina krvi v tkivu pa zmanjša. Omrznjen nos oziroma ušesa bo verjetno prej opazil kak sopotnik kot pa sam prizadeti, saj ta bledice ne more videti. Sicer pa tudi spremenjene barve rok (dlani) in stopal pogosto ne opazimo, ker jih rokavice in čevlji skrivajo pred pogledi.
Omrzla tkiva so ponavadi trda, vendar so te spremembe omejene na vrhnje plasti. Tisto, kar je prizadeto, je brez občutka, še posebno, če je premer omrzlega tkiva večji kot 25 mm.
Če omrzne večji del, na primer celotna roka ali stopalo, so tkiva lahko škrlatna, kar je posledica zgostitve krvi v žilah. Tako obarvan ud je zlovešč znak, ki napoveduje izgubo večjega dela ali pa kar cele prizadete okončine …

eXTReMe Tracker