Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1297 0

Umrla je planinka Mara Cubr

V prvem septembrskem tednu 2008 je preminila Mara Božič poročena Cubr, najstarejša ilirskobistriška planinka. Pokopana je na domačem pokopališču v Trnovem.

Mara je bila rojena leta 1923, ko je fašizem na Primorskem najmočneje razkazoval svojo brutalno moč. Mladost ji je bila tako kot vsem Primorcem zaznamovana z raznarodovalno italijansko šolo, prepovedjo slovenske besede in posebej petja. Mladi so si tedaj dajali duška z izleti v naravo, bližnje vrhove in na Snežnik, da vsaj tam nemoteno doživljajo lepote materine besede in slovenske pesmi.

Ljubezen do domačih planin in petja je Mari ostala življensko vodilo vse njene žive dni.
Takoj po osvoboditvi Primorske so domači planinski navdušenci že leta 1945 obnovili ilirskobistriško planinsko društvo. Planinko Maro in njeno sestro Stano zasledimo že na prvih društvenih izletih in akcijah, ki jih je tedaj izvajalo društvo. Leta 1951 so na Sviščakih že odprli Cankarjevo kočo in odkrili spominsko obeležje padlim pod Snežnikom. S soprogom Milom, ki je bil v petdesetih letih tudi društveni predsednik je soustvarila pravo planinsko družino. Sin Simon pa je kot osnovnošolec vodil šolsko planinsko skupino na osnovni šoli v Ilirski Bistrici.

In, ko je društvo leta 1977 obnavljalo kočo na Snežniku je planinka Mara prevzela skrb za prehrano mnogih skupin planincev in obrtnikov, ki so prihajali na Snežnik opravljati dela na koči. S sestro Stanko sta opravili veliko in naporno delo.

V osemdestih letih je domače društvo brez družbene pomoči in denarja reševalo Planinski dom na Sviščakih, da ne propade in da ostane planincem za kar je bil zdrajen. Dom je kar dve leti oskrbovalo društvo z »udarniškimi« dežurnimi ekipami, ki so ves iztržek vlagale v opremo doma in dom ne le rešile žalostne usode, pač pa nadgradile njegovo ponudbo in izgled. In prav planinka Mara se je spet izkazala kot izvrstna gospodinja množici obiskovalcev planinskega doma.

Planinka Mara se je udeležala tudi skoraj vseh društvenih izletov in bila na vseh društvenih obiskih, vzponih in pohodih po planinah po vsej nekdanji Jugoslaviji.
Planinska zveza Slovenije je leta 1983 planinko Maro in njeno sestro Stano nagradila z bronastim častnim znakom. Vsekakor velikega deleža planinke Mare Cubrove v dejavnosti domačega planinskega društva bistriški planinci ne bi smeli pozabiti.

Druga velika ljubezen Mare Cubrove je bila vsekakor petje. Kjer koli je bila prilika, na izletih, pri počitku ali na osvojenem vrhu se je oglasila njena pesem, ki so ji kmalu pritegnili tudi drugi. Bila je redna in nepogrešljiva pevka v vseh ženskih in mešanih pevskih zborih bistriškem od osvoboditve do danes. Zadnje poldrugo desetletje je bila vidna članinca upokojeniškega Mešanega pevskega zbora Avgust Šuligoj, ki je pokojnici v spomin zapel na njenem grobu.

Vojko Čeligoj

 

 

Planinka Mara, v črni majici sredi slike, levo od nje njena sestra Stana Božič, v Nabrežini ob srečanju planincev treh dežal, 1983, s skupino ilirskobistriških planincev.
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
BIO novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava S kolesom ali peš po Vojskarski planoti
Naslednja objava Skrit in osamljen svet
  • Število objav: 46074

Novosti